Tale slovarca res ni od muh!

Če boš kliknil na naslov tega blogovskega zapisa, boš z eno nogo že v srednji šoli.

Posebej zdaj priporočam tole :)

Rešitev 3. nal. - predstavniki /avtorji slovenske reformacije

3.Naštej predstavnike slovenske reformacije in njihova najpomembnejša dela ( z letnicami)!

Luther je med drugim zahteval naslednje:

naj bo cerkev revna in preprosta, prav tako tudi bogoslužje,
zavzemal se je proti čaščenju svetnikov in relikvij,
cerkev se ne sme postavljati nad državo
vsak vernik naj sam bere Sveto pismo v svojem maternem jeziku

Zadnja zahteva je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na slovensko književnost. V obdobju reformacije so se pojavile prve slovenske knjige. Leta 1550 je protestant Primož Trubar izdal Abecednik in Katekizem.

http://www.hervardi.com/primoz_trubar.php

Trubar je avtor 22. knjig v slovenščini in dveh v nemščini. Poleg tega je napisal 1O predgovorov za dela drugih avtorjev v nemščini. Najvažnejši njegovi spisi so:

1550 Catechismus (z dodatkom pesmi), Abecedarium, oba v gotici
1555 Ta evangeli svetiga Matevža, ponovno tudi Katekizem in Abecednik v latinici, Ena molitov tih krščenikov, kir so zavolo te prave vere v jezusa Kristusa pregnani
1557 Ta prvi dejl tiga noviga testamenta, Ta slovenski koledar
1558 En regišter. . . ena kratka postila
1560 Ta drugi dejl tiga noviga testamenta
1562 Artikuli oli dejli te prave stare vere krščanske
1564 Cerkovna ordninga
1566 Ta celi psalter Davidov in nov Abecedarium
1567 Ta celi katehismus, Sv: Pavla listuvi, Ena duhovska pesem, Eni psalmi…
1574 Ta celi katehismus, Eni psalmi
1575 Tri duhovske pejsni
1577 Noviga testamenta pusledni dejl
1579 Ta prvi psalm ž nega trijemi izlagami
1582 Ta celi nov testament, Ta slovenski koledar
1595 Hišna postila - posmrtno izdal sin

Pomembni deli sta tudi Bohoričeva slovnica Zimske urice in Kreljeva Otročja biblija. Nastajali so prevodi Svetega pisma v številne evropske jezike, v slovenščino je Sveto pismo prevedel Jurij Dalmatin.

Adam Bohorič [ádam bóhorič], slovenski protestant, slovničar in šolnik, * ok. 1520, okolica Brestanice, † 20. november 1598, Nemčija.

Po končanem študiju jezikoslovja in glasbe v Wittenbergu je postal za okoli 10 let vodja svoje šole v Krškem. Postal je tudi ravnatelj stanovske šole v Ljubljani, šoli je napisal tudi šolski red in določil slovenščino za občevalni in poučevalni jezik na začetni stopnji.

Leta 1584 je izdal prvo slovensko slovnico Zimske urice proste (Articae horulae succisivae), ki je bila v latinščini (prevedel jo je Jože Toporišič leta 1987). Izdana je bila v Wittenbergu. V njej je avtor s pravopisom, oblikoslovjem in skladnjo teoretsko utemeljil obstoj slovenskega jezika. V knjigi je idejno pomemben uvod, kjer se pojavljajo pogumne misli o prihodnosti slovenskega naroda. Pomembna so tudi načela črkopisa, ki se po njemu imenuje bohoričica.

Sebastjan Krelj, slovenski jezikoslovec, * 1538, Vipava, Slovenija, † 25. december 1567.

Sebastjan Krelj se je rodil v Vipavi leta 1538. Šolal se je na univerzi v Jeni. Kasneje so ga poklicali kranjski deželni stanovi, da je v Ljubljani opravljal pomembno versko in posvetno delo.

Leta 1566 je napisal prirejeno Sveto pismo za otroke, naslov katere je bil Otročja biblija. Danes so ohranjeni le trije izvodi; prvi se nahaja v Vatikanu, drugi v Londonu in tretji v Ulmu. Naslednje leto je izdal prvi del Slovenske postile. Nadaljevanje mu je preprečila prezgodnja smrt. V svojih delih pa je nakazal smernice za oblikovanje slovenskega knjižnega jezika. Upošteval jih je celo Jurij Dalmatin.

Jurij Dalmatin, slovenski protestantski pisec, * okoli 1547, Krško,
† 31. avgust 1589, Ljubljana.

Dalmatin je prvi v slovenščino prevedel celotno Sveto pismo. Izšlo je leta 1584 v Wittenbergu na Saškem pod polnim naslovom Bibilija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina.


Dela
Karšanske lepe molitve (1584)
Ta kratki wittenberški katekizmus (1585)
Agenda (1589)
Bibilija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina (Wittenberg 1584)

9. nal. 2. KN - stopice

Klikni na "sliko", da se ti poveča:)



9. Besede v levem stolpcu poveži z njihovo razlago v desnem. Pred črko napiši ustrezno številko:

___A jamb 1. dvozložna stopica padajočega ritma ( -U )

___B daktil 2. trizložna stopica sestavljenega ritma z nepoudarjenim prvim zlogom ( U - U )
___C trohej 3. trizložna stopica padajočega ritma ( - U U )

___D amfibrah 4. dvozložna stopica rastočega ritma ( U - )
5. dvozložna stopica zadržanega ritma ( - - )

Pismenstvo in srednjeveško ljudsko slovstvo - 8. nal. 2KN

Srednjeveška književnost pri Slovencih

Ko so tedanji Slovenci v 9. stoletju zapadli pod frankovsko nadoblast, so tudi v naše kraje prišli pokristjanjevat duhovniki. Pokristjanjevanje se je proti koncu, ko so se domači knezi že dali krstiti in se povezali s Bavarci, vršilo nasilno. To opisuje tudi France Prešeren v Krstu pri Savici. Pod vplivom tujih duhovnikov so nastala prva slovenska besedila in začelo se je obdobje pismenstva (9. - 16. stoletje). Sem uvrščamo Brižinske spomenike in kasnejša dela. S cerkveno vsebino so to denimo Celovški rokopis, Stiški rokopis in Starogorski rokopis. Nastala so tudi posvetna besedila: Škofjeloški rokopis, ki vključuje slovenska imena mesecev, Čedadski rokopis - darovnice cerkvene bratovščine in Prisege mesta Kranj.

Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/wiki/Srednjeve%C5%A1ka_knji%C5%BEevnost«

Glej tudi literarna obdobja:
750-1550 srednji vek
a) pismenstvo (Brižinski spomeniki, Celovški ali rateški rokopis, Stiški rokopis)
b) srednjeveško ljudsko slovstvo

LJUDSKO SLOVSTVO

Gre za obliko ustnega slovstva, ki je krožilo med ljudstvom. Govorimo o ustnem ali tradicionalnem slovstvu. Pojem zajema besedila, ki so se do zapisa ohranjala dolgo časa samo ustno, se pela in recitirala v preprostejšem, nepismenem okolju nižjih slojev, a so bila prvotno delo posameznih ustvarjalcev, verjetno napol izobraženih (rokodelcev, rudarjev, študentov, učiteljev, duhovnikov), lahko pa tudi nepismenih vaških pevcev in pevk. Vsi ti so sprejemali in širili ljudsko slovstvo ter ga prenašali ustno iz roda v rod. Med posameznike, ki so ustvarjali ljudsko slovstvo, štejemo tudi ljudi, ki so najlažje prihajali v stik z drugimi deželami in tako marsikaj prenesli iz njihove kulture v našo snov. Začetek ljudskega slovstva pri Slovencih sega na začetek srednjega veka, ko so Slovenci prišli v stik z germanskimi romanskimi in balkanskimi ljudstvi (l. 750). Razmahnilo se je v visokem srednjem veku (1200 – 1400). V poznem srednjem veku (1400 – 1550) pa je ljudsko slovstvo doseglo svoj vrh in sicer za časa turških vpadov na slovensko ozemlje in vladanja kralja Mitje Korvina (Kralja Matjaža).


Slovensko srednjeveško slovstvo se deli na dve smeri: cerkveno pismenstvo in ljudsko slovstvo. Brižinski spomeniki sodijo med cerkveno pismenstvo, ki je gojilo zvrst, pomembne za bogoslužje (obrazci splošne spovedi, pridige, molitve). Ohranjene spise so večinoma zapisali tuji duhovniki. Obliko jim določa vsebina. Pomembna sta jezik in slog, saj spomeniki predstavljajo prve ohranjene zapise v slovenskem jeziku. Poznamo Brižinske spomenike, Celovške ali Rateške rokopis, Stiški rokopis.

Rešitev 4. nal. 2. KN - Funkcijska zvrst besedila

V katero funkcijsko zvrst sodita naslednji besedili?

Vabilo

Vabimo vas na srečanje krajanov,
ki bo potekalo v prostorih naše občine
dne 18. 12. 2007, in sicer ob 18. uri.

Ljubljana, 13. 12. 2007
Odgovor: praktičnosporazumevalni jezik


Zabava Panathinaikosa pri Kolossosu
Ljubljana - Panathinaikos je v 7. krogu grškega košarkarskega prvenstva gostoval pri Kolossosu in ga premagal kar z 41 točkami razlike. Sani Bečirovič je v 24 minutah prispeval 13 točk. V soboto se je predstavil Smiljan Pavić (AEK) in zmagal. V nedeljo bo na minute čakal še Dejan Hohler (Egaleo).

Odgovor: publicistični jezik

Socialne in funkcijske zvrsti jezika - 3. nal. KN

Socialne zvrsti jezika : knjižni/zborni jezik, splošno pogovorni; narečja, pokrajinsko pogovorni jezik, sleng, žargon in argo.

Funkcijske zvrsti jezika: umetnostni jezik, neumetnostni: praktičnosporazumevalni jezik, publicistični, strokovni jezik.

Kratko in zgoščeno:

SOCIALNE ZVRSTI JEZIKA: knjižni jezik (zborni in t. im. pogovorni (= govorjeni oz. pogovarjalni) knjižni jezik) ter neknjižne zvrsti (pokrajinski pogovorni jeziki, narečja, interesne govorice: sleng, žargon, argo).

FUNKCIJSKE ZVRSTI JEZIKA: umetnostni, praktičnosporazumevalni, publicistični, strokovni jezik.

MERNOSTNE ZVRSTI JEZIKA: vezana in nevezana beseda (=poezija in proza).

PRENOSNIŠKE ZVRSTI JEZIKA: govorjeni in zapisani jezik.

ČASOVNE ZVRSTI JEZIKA: sodobni in pretekli jezik.

Premi v odvisni govor -iz 2. KN

2. Premi govor spremeni v odvisni govor!

a) »Jutri gremo na izlet,« je otrokom dejal oče.

Oče je dejal otrokom, da gredo naslednji dan na izlet.

b) »Marko,zdaj pa pospravi sobo!« je zaklicala mama.

Mama je zaklical Marku, na takoj pospravi svojo sobo.

Rešitev 2. KN - Janez Svetokriški

Katero je najpomembnejše delo Janeza Krstnika Svetokriškega? V katerem literarnem obdobju je živel?
Pridigal je po veliko krajih. Kot gvardijan je služboval v Trstu (1679), Križ na Vipavskem (1682), Ljubljana (1684), Trst (1686), Novo Mesto (1688) in Gorica (1693). Z govorno besedo je uresničeval smernice tridetinskega koncila, ki je zapovedoval duhovnikom, da morajo vsako nedeljo ali na praznik govorit vernikom. S tem je uresničeval program svojega reda, ki je pridigarsko službo cenil kot svoje najplemenitejše opravilo.
Svetokriški se je še posebej izkazal. Ljudstvo ga je vzljubilo in zvesto poslušalo v vročini in mrazu, kakor sam pravi v pridigi "Slovo od Ljubljane". Tudi sobratje duhovniki so njegovo pridigarsko sposobnost zelo cenili. Mnogi od nji so ga prosili, da bi jim posodil svoje slovenske pridige, da bi jih prepisali, ali pa, da bi jih "drukat pustil". S tem si je postavil obsežen plan, ki ga je v sedemnajstih letih skoraj v celoti uresničil. Izdal je 5 debelih zvezkov pod naslovom SACRUM PROMPTUARIUM - Sveti priročnik na 2896 straneh. Prva dva zvezka sta izšla leta 1691 v Benetkah, ostali so izšli v Ljubljani. Tretji zvezek nosi letnico 1696, četrti 1700 in peti 1707. Tretji zvezek je v celoti izšel šele leta 1698, ko je škofijski cenzor podpisal dovoljenje za natis.

Obdobje? Poglej blog Literarna obdobja!

Personifikacija in komparacija

5. V naslednji kitici poišči poosebitev ali personifikacijo! Izpiši jo!

Redila me Sava,
Ljubljansko polje,
navdale Triglava
me snežne kope.

Redila me Sava, Ljubljansko polje.

6. Iz naslednje kitice izpiši primero ali komparacijo!

Ne žvenka, ne cvenka,
pa bati se nič;
živi se brez plenka
o petju ko tič.

živi se brez plenka o petju ko tič.

Rešitve 2. KN - 4. naloga

Določi rimo v naslednji kitici in jo poimenuj !
Kdo rojen prihodnjih a
bo meni verjel, b
de v letih nerodnih a
okrogle sem pel. b

Rima je a b b a, to je prestopna rima.

Rešitve 2.KN - prvi...

2. Dopolni:
a) Avtor prve slovenske tiskane knjige je Primož Trubar.
b) Prvi slovenski posvetni pesnik je Valentin Vodnik.
c) Prvi slovenski dramatik je Anton Tomaž Linhart.
d) Celotno sveto pismo je prvi v slovenščino prevedel Jurij Dalmatin.
e) Prvo slovensko slovnico je napisal Adam Bohorič.
f) Prvi slovenski roman je napisal Josip Jurčič (Deseti brat).
g) Naslov prve slovenske povesti je Sreča v nesreči (Janez Cigler)

Nova rešitev 2. kontrolne naloge - literarna obdobja

Obdobja slovenskega slovstva in njeni glavni predstavniki oziroma dela

550-750 praslovenska doba (Zagovor proti otók, najstarejše ohranjeno slovstveno besedilo v slovenščini)
750-1550 srednji vek
a) pismenstvo (Brižinski spomeniki, Celovški ali rateški rokopis, Stiški rokopis)
b) srednjeveško ljudsko slovstvo
1550-1615 reformacija/protestantizem in protireformacija
Primož Trubar, Sebastijan Krelj, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič, Tomaž Hren, Janez Čandek)
1615-1672 obdobje slovstvenega zastoja
1672-1768 barok
Janez Svetokriški, Škofjeloška procesija (prvo ohranjeno besedilo slovenske igre)
1768-1830 razsvetljenstvo in predromantika
Marko Pohlin, Blaž Kumerdaj, Jurij Japelj, Žiga Zois, Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik, Jernej Kopitar, Franc Metelko, Peter Dajnko in drugi.
1830-1848 romantika
France Prešeren, Matija Čop, Stanko Vraz, Janez Cigler, Janez Bleiweis, Jovan Vesel Koseski, Anton Martin Slomšek
1848-1899 književnost med romantiko in realizmom
Janez Trdina, Matija Valjavec, Fran Levstik, Simon Jenko, Fran Erjavec, Janez Mencinger, Josip Stritar, Josip Jurčič, Simon Gregorčič, Janko Kersnik, Anton Aškerc, Ivan Tavčar, Fran Govekar in drugi
1899- 1918 slovenska moderna in njeni sodobniki
Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov, Ivan Cankar, Oton Župančič, Fran Saleški Finžgar, Zofka Kvedrova in drugi
1918-1941 književnost med obema vojnama
Alojz Gradnik, Ivan Pregelj, France Bevk, Srečko Kosovel, Miran Jarc, Anton Vodnik,Tone Seliškar, Slavko Grum, Božo Vodušek, Juš Kozak, Igo Gruden, Mile Klopčič, Miško Kranjec, Prežihov Voranc, Ciril Kosmač in drugi.
1941-1945 slovenska književnost med 2. svetovno vojno
Karel Destovnik Kajuh, Matej Bor in drugi.
po 1945- sodobna književnost
Cene Vipotnik, Jože Udovč, Edvard Kocbek, Ivan Minatti, Tone Pavček, Janez Menart, Ciril Zlobec, Kajetan Kovič, Lojze Krakar, Dane Zajc, Gregor Strniša, Veno Taufer, Tomaž Šalamun, Saša Vegri, Niko Grafenauer, Tone Kuntner, Jože Snoj, Svetlana Makarovič in drugi.

Rešitve 2. kontrolne naloge - 2. stran

5. V besedah podčrtaj naglašene samoglasnike in jih opremi z naglasnimi znamenji.
Naslonke obkroži!

Umétniki so svôja déla razstávili v málem môrskem méstecu.
6. Iz zgornje povedi izpiši po vrsti vse:
a) zvočnike: m n v j l r v l v m l m m r m m

b) nezveneče nezvočnike: t k s s s t k s t c

7. Nad vsako besede napiši, v katero besedno vrsto jo uvrščamo! 4t.

sam. b. pom.gl. sam. b. vez.b. prislov glagol prid. b. sam. b. prislov vez.b členek sam. b. sam.b
Medmet je beseda, ki včasih posnema naravne šume, včasih pa le razpoloženje človeka.

8. Tvorjenko zamenjaj z besedno zvezo, iz katere je nastala.
menjalnica: kjer se kaj menja
stopnišče: kjer so stopnice
uslužbenec: kdor je v službi česa
Ljubljančanka: prebivalka Ljubljane
podhod: kjer se hodi pod nečem
9. Podčrtane dele nadomesti s členki. Če je potrebno, povedi preuredi.
Malo je manjkalo, da bi zadel glavni dobitek. Skoraj bi zadel glavni dobitek.

Ivan je delal, drugi niso delali. Samo Ivan je delal.

Ne vemo natančno, če bomo to delo opravili do konca meseca. Morda bomo delo opravili do konca meseca.