Moram priznati, da je bil današnja razredna ura s Francijem Rogačem naravnost čudovita:) Vesel sem, da mu je moj 9. b znal resnično tenko, pazljivo prisluhniti. Resnično so prekosili sami sebe in vsi - brez izjeme - pokazali izredne poslušalske veščine. Kapo dol dajem pred vami, moj 9.b. Če hočete, tudi zmorete. Hvala Minei, za pobudo. Tudi sam sem našel pred tem video, v katerem spregovori naš današnji jutranji gost. Hvala, Franci, za vse, tudi za podarjeno knjigi naši "razredni recitatorki" Nini. Mnogi izmed nas smo že izrazili pripravljenost, da preberemo tvojo dragoceno knjižico, tvoj dar za našo osebnostno rast.
29. jan. 2008
28. jan. 2008
Stopnje odvisnikov
Čas je še za nekoliko resnejšo objavo, kajne?
STOPNJE ODVISNIKOV
Stopnja odvisnikov nam pove odvisnost podrednega stavka; odvisnik 1. stopnje je podrejen glavnemu (nadrednemu) stavku; odvsinik 4. stopnje je podrejen odvisniku 3. stopnje.
n + 1 = stopnja odvisnika
/n je stavek, iz katerega (s pomočjo katerega) se vprašujemo/
POSTOPEK REŠEVANJA
1. Koliko stavčna je poved? (Število povedkov narekuje št. stavkov.)
2. Obkroži podredni veznik. (Podredni veznik uvaja odvisnik.)
3. Vprašaj se z ustrezno vprašalnico in glavnim stavkom. (Zakaj je nalogo hitro rešil?)
4. Označi glavni stavek, odvisnik podčrtaj in ga označi.
5. Pretvori odvisnik v stavčni člen. V 1-SP podčrtaj stavčne člene.
No, pa še en zanimiv dodatek:)
STOPNJE ODVISNIKOV
Stopnja odvisnikov nam pove odvisnost podrednega stavka; odvisnik 1. stopnje je podrejen glavnemu (nadrednemu) stavku; odvsinik 4. stopnje je podrejen odvisniku 3. stopnje.
n + 1 = stopnja odvisnika
/n je stavek, iz katerega (s pomočjo katerega) se vprašujemo/
POSTOPEK REŠEVANJA
1. Koliko stavčna je poved? (Število povedkov narekuje št. stavkov.)
2. Obkroži podredni veznik. (Podredni veznik uvaja odvisnik.)
3. Vprašaj se z ustrezno vprašalnico in glavnim stavkom. (Zakaj je nalogo hitro rešil?)
4. Označi glavni stavek, odvisnik podčrtaj in ga označi.
5. Pretvori odvisnik v stavčni člen. V 1-SP podčrtaj stavčne člene.
No, pa še en zanimiv dodatek:)
Nevarno orožje za lepši spol
Hm, tole pa je (po MSN -ju) naš Verba predlagal, da objavim na našem blogu. Ali se vam zdi primerno?
Malce kasneje pa še tole:
Malce kasneje pa še tole:
Liza Minelli
...Po smrti je bil kremiran in je zahteval, da se ne razve, kje je raztresen njegov pepel. Freddie je bil biseksualec. Bil je tudi veliki oboževalec Lize Minelli in Michaela Jacksona, s katerim je posnel duet »State of Shock«, ki ni bil nikoli izdan kot singl, temveč je Mick Jagger pozneje v studiu posnel vokale, identične Freddiejevim, pesem pa je postala hit. Z Davidom Bowiejem je posnel pesem »Under Pressure«. Po smrti je svojo hišo v vrednosti 12 milijonov funtov v bogati četrti Kensigton zapustil svoji bivši zaročenki Mary Austin."
61-letna Liza Minnelli je imela koncert na Švedskem, a se je menda že pred nastopom počutila omotično. Med nastopom ji je nato postalo slabo, da je morala prekiniti nastop in se vrniti v ZDA, kamor je odšla na zdravniški pregled.
Promotor Michael Silfverskiold pa je tudi povedal, da je Liza dobesedno padla z odra, a jo je ujel eden od njene ekipe, tako da ni utrpela večjih poškodb.
Lizo je nato takoj pregledal zdravnik v njenem hotelu, ki ji je svetoval, naj se vrne v New York, kjer bodo opravili nadaljne preiskave.
Minnellijeva, hčerka igralke Judy Garland, je bila pevka in igralka že od malih nog, veliki preboj pa je doživela leta 1972 s filmskim muzikalom Kabaret. Za glavno vlogo v tem filmu je prejela tudi oskarja.
http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3112838
61-letna Liza Minnelli je imela koncert na Švedskem, a se je menda že pred nastopom počutila omotično. Med nastopom ji je nato postalo slabo, da je morala prekiniti nastop in se vrniti v ZDA, kamor je odšla na zdravniški pregled.
Promotor Michael Silfverskiold pa je tudi povedal, da je Liza dobesedno padla z odra, a jo je ujel eden od njene ekipe, tako da ni utrpela večjih poškodb.
Lizo je nato takoj pregledal zdravnik v njenem hotelu, ki ji je svetoval, naj se vrne v New York, kjer bodo opravili nadaljne preiskave.
Minnellijeva, hčerka igralke Judy Garland, je bila pevka in igralka že od malih nog, veliki preboj pa je doživela leta 1972 s filmskim muzikalom Kabaret. Za glavno vlogo v tem filmu je prejela tudi oskarja.
http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3112838
20. jan. 2008
Fran Levstik: Dve otvi
Dve otvi sta prileteli
v jezéro pod skalni grad;
tam plavata družno po vodi,
veslata v kristalni hlad .
Jaz gledam skoz okno dve otvi
in v meni utriplje srce,
zamišljeno v dneve nekdanje
na lice usiplje solze!
V središču pesmi je podoba ptic, ki izzoveta v pesniku spominsko predstavo o lastni nesrečni ljubezni.
Celota je zgrajena na nasprotju.
Levstikova podoba otev ni prispodoba… Gre za stvaren dogodek, ki ga Levstik ne razlaga po njegovi simbolični vsebini, marveč ga spravlja v spominsko zvezo z enakovrednim doživljanjem.
Prispodoba pri Levstiku je utemeljena v metonimiji.
Preimenovanje ali metonimija je zamenjava dveh predmetov ali pojmov, ki imata med seboj neko zvezo. Po tem, kakšna je ta zveza, ločimo več vrst metonimij. Zamenjuje se lahko:
1. Lastnik z lastnino
Jerasovi so pogoreli do tal.
2. Kraj s prebivalci
Vsa zemlja je zopet vesela.
Vsa dvorana je navdušeno ploskala.
3. Tvarina z izdelkom
Tod sekla bridka bodo jekla.
Kje imaš svoje papirje?
4. Posledica z vzrokom
Jernej je povesil glavo.
Krave mukajo.
Z lastnimi žulji si je prislužil, kar ima.
5. Orodje z delom
Ko niso meč, sekira in lopata
jih mogle, lakota nepremagljiva
15. jan. 2008
Fužilnik
Slovenisti so na zadnjem kongresu sprejeli spremembo slovenskih sklanjatev oziroma njihovo dopolnitev. soglasno je dodan nov, sedmi sklon.
Skupaj obnovimo znanje:
1. sklon - imenovalnik (nominativ)
2. sklon - rodilnik (genitiv)
3. sklon - dajalnik (dativ)
4. sklon - tožilnik (akuzativ)
5. sklon - mestnik (lokativ)
6. sklon - orodnik (instrumental)
in - nov, sedmi sklon:
7. sklon - fužilnik (čefurativ)
Primer uporabe:
Suad, pejt kosilat!
Slađana, neh se kolesat!
Fikreta, ajd poklič Đevada, da bosta grela v trgovinu!
Skupaj obnovimo znanje:
1. sklon - imenovalnik (nominativ)
2. sklon - rodilnik (genitiv)
3. sklon - dajalnik (dativ)
4. sklon - tožilnik (akuzativ)
5. sklon - mestnik (lokativ)
6. sklon - orodnik (instrumental)
in - nov, sedmi sklon:
7. sklon - fužilnik (čefurativ)
Primer uporabe:
Suad, pejt kosilat!
Slađana, neh se kolesat!
Fikreta, ajd poklič Đevada, da bosta grela v trgovinu!
13. jan. 2008
12. jan. 2008
Tale slovarca res ni od muh!
Če boš kliknil na naslov tega blogovskega zapisa, boš z eno nogo že v srednji šoli.
Posebej zdaj priporočam tole :)
Rešitev 3. nal. - predstavniki /avtorji slovenske reformacije
3.Naštej predstavnike slovenske reformacije in njihova najpomembnejša dela ( z letnicami)!
Luther je med drugim zahteval naslednje:
naj bo cerkev revna in preprosta, prav tako tudi bogoslužje,
zavzemal se je proti čaščenju svetnikov in relikvij,
cerkev se ne sme postavljati nad državo
vsak vernik naj sam bere Sveto pismo v svojem maternem jeziku
Zadnja zahteva je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na slovensko književnost. V obdobju reformacije so se pojavile prve slovenske knjige. Leta 1550 je protestant Primož Trubar izdal Abecednik in Katekizem.
http://www.hervardi.com/primoz_trubar.php
Trubar je avtor 22. knjig v slovenščini in dveh v nemščini. Poleg tega je napisal 1O predgovorov za dela drugih avtorjev v nemščini. Najvažnejši njegovi spisi so:
1550 Catechismus (z dodatkom pesmi), Abecedarium, oba v gotici
1555 Ta evangeli svetiga Matevža, ponovno tudi Katekizem in Abecednik v latinici, Ena molitov tih krščenikov, kir so zavolo te prave vere v jezusa Kristusa pregnani
1557 Ta prvi dejl tiga noviga testamenta, Ta slovenski koledar
1558 En regišter. . . ena kratka postila
1560 Ta drugi dejl tiga noviga testamenta
1562 Artikuli oli dejli te prave stare vere krščanske
1564 Cerkovna ordninga
1566 Ta celi psalter Davidov in nov Abecedarium
1567 Ta celi katehismus, Sv: Pavla listuvi, Ena duhovska pesem, Eni psalmi…
1574 Ta celi katehismus, Eni psalmi
1575 Tri duhovske pejsni
1577 Noviga testamenta pusledni dejl
1579 Ta prvi psalm ž nega trijemi izlagami
1582 Ta celi nov testament, Ta slovenski koledar
1595 Hišna postila - posmrtno izdal sin
Pomembni deli sta tudi Bohoričeva slovnica Zimske urice in Kreljeva Otročja biblija. Nastajali so prevodi Svetega pisma v številne evropske jezike, v slovenščino je Sveto pismo prevedel Jurij Dalmatin.
Adam Bohorič [ádam bóhorič], slovenski protestant, slovničar in šolnik, * ok. 1520, okolica Brestanice, † 20. november 1598, Nemčija.
Po končanem študiju jezikoslovja in glasbe v Wittenbergu je postal za okoli 10 let vodja svoje šole v Krškem. Postal je tudi ravnatelj stanovske šole v Ljubljani, šoli je napisal tudi šolski red in določil slovenščino za občevalni in poučevalni jezik na začetni stopnji.
Leta 1584 je izdal prvo slovensko slovnico Zimske urice proste (Articae horulae succisivae), ki je bila v latinščini (prevedel jo je Jože Toporišič leta 1987). Izdana je bila v Wittenbergu. V njej je avtor s pravopisom, oblikoslovjem in skladnjo teoretsko utemeljil obstoj slovenskega jezika. V knjigi je idejno pomemben uvod, kjer se pojavljajo pogumne misli o prihodnosti slovenskega naroda. Pomembna so tudi načela črkopisa, ki se po njemu imenuje bohoričica.
Sebastjan Krelj, slovenski jezikoslovec, * 1538, Vipava, Slovenija, † 25. december 1567.
Sebastjan Krelj se je rodil v Vipavi leta 1538. Šolal se je na univerzi v Jeni. Kasneje so ga poklicali kranjski deželni stanovi, da je v Ljubljani opravljal pomembno versko in posvetno delo.
Leta 1566 je napisal prirejeno Sveto pismo za otroke, naslov katere je bil Otročja biblija. Danes so ohranjeni le trije izvodi; prvi se nahaja v Vatikanu, drugi v Londonu in tretji v Ulmu. Naslednje leto je izdal prvi del Slovenske postile. Nadaljevanje mu je preprečila prezgodnja smrt. V svojih delih pa je nakazal smernice za oblikovanje slovenskega knjižnega jezika. Upošteval jih je celo Jurij Dalmatin.
Jurij Dalmatin, slovenski protestantski pisec, * okoli 1547, Krško,
† 31. avgust 1589, Ljubljana.
Dalmatin je prvi v slovenščino prevedel celotno Sveto pismo. Izšlo je leta 1584 v Wittenbergu na Saškem pod polnim naslovom Bibilija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina.
Dela
Karšanske lepe molitve (1584)
Ta kratki wittenberški katekizmus (1585)
Agenda (1589)
Bibilija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina (Wittenberg 1584)
Luther je med drugim zahteval naslednje:
naj bo cerkev revna in preprosta, prav tako tudi bogoslužje,
zavzemal se je proti čaščenju svetnikov in relikvij,
cerkev se ne sme postavljati nad državo
vsak vernik naj sam bere Sveto pismo v svojem maternem jeziku
Zadnja zahteva je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na slovensko književnost. V obdobju reformacije so se pojavile prve slovenske knjige. Leta 1550 je protestant Primož Trubar izdal Abecednik in Katekizem.
http://www.hervardi.com/primoz_trubar.php
Trubar je avtor 22. knjig v slovenščini in dveh v nemščini. Poleg tega je napisal 1O predgovorov za dela drugih avtorjev v nemščini. Najvažnejši njegovi spisi so:
1550 Catechismus (z dodatkom pesmi), Abecedarium, oba v gotici
1555 Ta evangeli svetiga Matevža, ponovno tudi Katekizem in Abecednik v latinici, Ena molitov tih krščenikov, kir so zavolo te prave vere v jezusa Kristusa pregnani
1557 Ta prvi dejl tiga noviga testamenta, Ta slovenski koledar
1558 En regišter. . . ena kratka postila
1560 Ta drugi dejl tiga noviga testamenta
1562 Artikuli oli dejli te prave stare vere krščanske
1564 Cerkovna ordninga
1566 Ta celi psalter Davidov in nov Abecedarium
1567 Ta celi katehismus, Sv: Pavla listuvi, Ena duhovska pesem, Eni psalmi…
1574 Ta celi katehismus, Eni psalmi
1575 Tri duhovske pejsni
1577 Noviga testamenta pusledni dejl
1579 Ta prvi psalm ž nega trijemi izlagami
1582 Ta celi nov testament, Ta slovenski koledar
1595 Hišna postila - posmrtno izdal sin
Pomembni deli sta tudi Bohoričeva slovnica Zimske urice in Kreljeva Otročja biblija. Nastajali so prevodi Svetega pisma v številne evropske jezike, v slovenščino je Sveto pismo prevedel Jurij Dalmatin.
Adam Bohorič [ádam bóhorič], slovenski protestant, slovničar in šolnik, * ok. 1520, okolica Brestanice, † 20. november 1598, Nemčija.
Po končanem študiju jezikoslovja in glasbe v Wittenbergu je postal za okoli 10 let vodja svoje šole v Krškem. Postal je tudi ravnatelj stanovske šole v Ljubljani, šoli je napisal tudi šolski red in določil slovenščino za občevalni in poučevalni jezik na začetni stopnji.
Leta 1584 je izdal prvo slovensko slovnico Zimske urice proste (Articae horulae succisivae), ki je bila v latinščini (prevedel jo je Jože Toporišič leta 1987). Izdana je bila v Wittenbergu. V njej je avtor s pravopisom, oblikoslovjem in skladnjo teoretsko utemeljil obstoj slovenskega jezika. V knjigi je idejno pomemben uvod, kjer se pojavljajo pogumne misli o prihodnosti slovenskega naroda. Pomembna so tudi načela črkopisa, ki se po njemu imenuje bohoričica.
Sebastjan Krelj, slovenski jezikoslovec, * 1538, Vipava, Slovenija, † 25. december 1567.
Sebastjan Krelj se je rodil v Vipavi leta 1538. Šolal se je na univerzi v Jeni. Kasneje so ga poklicali kranjski deželni stanovi, da je v Ljubljani opravljal pomembno versko in posvetno delo.
Leta 1566 je napisal prirejeno Sveto pismo za otroke, naslov katere je bil Otročja biblija. Danes so ohranjeni le trije izvodi; prvi se nahaja v Vatikanu, drugi v Londonu in tretji v Ulmu. Naslednje leto je izdal prvi del Slovenske postile. Nadaljevanje mu je preprečila prezgodnja smrt. V svojih delih pa je nakazal smernice za oblikovanje slovenskega knjižnega jezika. Upošteval jih je celo Jurij Dalmatin.
Jurij Dalmatin, slovenski protestantski pisec, * okoli 1547, Krško,
† 31. avgust 1589, Ljubljana.
Dalmatin je prvi v slovenščino prevedel celotno Sveto pismo. Izšlo je leta 1584 v Wittenbergu na Saškem pod polnim naslovom Bibilija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina.
Dela
Karšanske lepe molitve (1584)
Ta kratki wittenberški katekizmus (1585)
Agenda (1589)
Bibilija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina (Wittenberg 1584)
9. nal. 2. KN - stopice
Klikni na "sliko", da se ti poveča:)
9. Besede v levem stolpcu poveži z njihovo razlago v desnem. Pred črko napiši ustrezno številko:
___A jamb 1. dvozložna stopica padajočega ritma ( -U )
___B daktil 2. trizložna stopica sestavljenega ritma z nepoudarjenim prvim zlogom ( U - U )
___C trohej 3. trizložna stopica padajočega ritma ( - U U )
___D amfibrah 4. dvozložna stopica rastočega ritma ( U - )
5. dvozložna stopica zadržanega ritma ( - - )
9. Besede v levem stolpcu poveži z njihovo razlago v desnem. Pred črko napiši ustrezno številko:
___A jamb 1. dvozložna stopica padajočega ritma ( -U )
___B daktil 2. trizložna stopica sestavljenega ritma z nepoudarjenim prvim zlogom ( U - U )
___C trohej 3. trizložna stopica padajočega ritma ( - U U )
___D amfibrah 4. dvozložna stopica rastočega ritma ( U - )
5. dvozložna stopica zadržanega ritma ( - - )
Pismenstvo in srednjeveško ljudsko slovstvo - 8. nal. 2KN
Srednjeveška književnost pri Slovencih
Ko so tedanji Slovenci v 9. stoletju zapadli pod frankovsko nadoblast, so tudi v naše kraje prišli pokristjanjevat duhovniki. Pokristjanjevanje se je proti koncu, ko so se domači knezi že dali krstiti in se povezali s Bavarci, vršilo nasilno. To opisuje tudi France Prešeren v Krstu pri Savici. Pod vplivom tujih duhovnikov so nastala prva slovenska besedila in začelo se je obdobje pismenstva (9. - 16. stoletje). Sem uvrščamo Brižinske spomenike in kasnejša dela. S cerkveno vsebino so to denimo Celovški rokopis, Stiški rokopis in Starogorski rokopis. Nastala so tudi posvetna besedila: Škofjeloški rokopis, ki vključuje slovenska imena mesecev, Čedadski rokopis - darovnice cerkvene bratovščine in Prisege mesta Kranj.
Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/wiki/Srednjeve%C5%A1ka_knji%C5%BEevnost«
Glej tudi literarna obdobja:
750-1550 srednji vek
a) pismenstvo (Brižinski spomeniki, Celovški ali rateški rokopis, Stiški rokopis)
b) srednjeveško ljudsko slovstvo
LJUDSKO SLOVSTVO
Gre za obliko ustnega slovstva, ki je krožilo med ljudstvom. Govorimo o ustnem ali tradicionalnem slovstvu. Pojem zajema besedila, ki so se do zapisa ohranjala dolgo časa samo ustno, se pela in recitirala v preprostejšem, nepismenem okolju nižjih slojev, a so bila prvotno delo posameznih ustvarjalcev, verjetno napol izobraženih (rokodelcev, rudarjev, študentov, učiteljev, duhovnikov), lahko pa tudi nepismenih vaških pevcev in pevk. Vsi ti so sprejemali in širili ljudsko slovstvo ter ga prenašali ustno iz roda v rod. Med posameznike, ki so ustvarjali ljudsko slovstvo, štejemo tudi ljudi, ki so najlažje prihajali v stik z drugimi deželami in tako marsikaj prenesli iz njihove kulture v našo snov. Začetek ljudskega slovstva pri Slovencih sega na začetek srednjega veka, ko so Slovenci prišli v stik z germanskimi romanskimi in balkanskimi ljudstvi (l. 750). Razmahnilo se je v visokem srednjem veku (1200 – 1400). V poznem srednjem veku (1400 – 1550) pa je ljudsko slovstvo doseglo svoj vrh in sicer za časa turških vpadov na slovensko ozemlje in vladanja kralja Mitje Korvina (Kralja Matjaža).
Slovensko srednjeveško slovstvo se deli na dve smeri: cerkveno pismenstvo in ljudsko slovstvo. Brižinski spomeniki sodijo med cerkveno pismenstvo, ki je gojilo zvrst, pomembne za bogoslužje (obrazci splošne spovedi, pridige, molitve). Ohranjene spise so večinoma zapisali tuji duhovniki. Obliko jim določa vsebina. Pomembna sta jezik in slog, saj spomeniki predstavljajo prve ohranjene zapise v slovenskem jeziku. Poznamo Brižinske spomenike, Celovške ali Rateške rokopis, Stiški rokopis.
Ko so tedanji Slovenci v 9. stoletju zapadli pod frankovsko nadoblast, so tudi v naše kraje prišli pokristjanjevat duhovniki. Pokristjanjevanje se je proti koncu, ko so se domači knezi že dali krstiti in se povezali s Bavarci, vršilo nasilno. To opisuje tudi France Prešeren v Krstu pri Savici. Pod vplivom tujih duhovnikov so nastala prva slovenska besedila in začelo se je obdobje pismenstva (9. - 16. stoletje). Sem uvrščamo Brižinske spomenike in kasnejša dela. S cerkveno vsebino so to denimo Celovški rokopis, Stiški rokopis in Starogorski rokopis. Nastala so tudi posvetna besedila: Škofjeloški rokopis, ki vključuje slovenska imena mesecev, Čedadski rokopis - darovnice cerkvene bratovščine in Prisege mesta Kranj.
Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/wiki/Srednjeve%C5%A1ka_knji%C5%BEevnost«
Glej tudi literarna obdobja:
750-1550 srednji vek
a) pismenstvo (Brižinski spomeniki, Celovški ali rateški rokopis, Stiški rokopis)
b) srednjeveško ljudsko slovstvo
LJUDSKO SLOVSTVO
Gre za obliko ustnega slovstva, ki je krožilo med ljudstvom. Govorimo o ustnem ali tradicionalnem slovstvu. Pojem zajema besedila, ki so se do zapisa ohranjala dolgo časa samo ustno, se pela in recitirala v preprostejšem, nepismenem okolju nižjih slojev, a so bila prvotno delo posameznih ustvarjalcev, verjetno napol izobraženih (rokodelcev, rudarjev, študentov, učiteljev, duhovnikov), lahko pa tudi nepismenih vaških pevcev in pevk. Vsi ti so sprejemali in širili ljudsko slovstvo ter ga prenašali ustno iz roda v rod. Med posameznike, ki so ustvarjali ljudsko slovstvo, štejemo tudi ljudi, ki so najlažje prihajali v stik z drugimi deželami in tako marsikaj prenesli iz njihove kulture v našo snov. Začetek ljudskega slovstva pri Slovencih sega na začetek srednjega veka, ko so Slovenci prišli v stik z germanskimi romanskimi in balkanskimi ljudstvi (l. 750). Razmahnilo se je v visokem srednjem veku (1200 – 1400). V poznem srednjem veku (1400 – 1550) pa je ljudsko slovstvo doseglo svoj vrh in sicer za časa turških vpadov na slovensko ozemlje in vladanja kralja Mitje Korvina (Kralja Matjaža).
Slovensko srednjeveško slovstvo se deli na dve smeri: cerkveno pismenstvo in ljudsko slovstvo. Brižinski spomeniki sodijo med cerkveno pismenstvo, ki je gojilo zvrst, pomembne za bogoslužje (obrazci splošne spovedi, pridige, molitve). Ohranjene spise so večinoma zapisali tuji duhovniki. Obliko jim določa vsebina. Pomembna sta jezik in slog, saj spomeniki predstavljajo prve ohranjene zapise v slovenskem jeziku. Poznamo Brižinske spomenike, Celovške ali Rateške rokopis, Stiški rokopis.
Rešitev 4. nal. 2. KN - Funkcijska zvrst besedila
V katero funkcijsko zvrst sodita naslednji besedili?
Vabilo
Vabimo vas na srečanje krajanov,
ki bo potekalo v prostorih naše občine
dne 18. 12. 2007, in sicer ob 18. uri.
Ljubljana, 13. 12. 2007
Odgovor: praktičnosporazumevalni jezik
Zabava Panathinaikosa pri Kolossosu
Ljubljana - Panathinaikos je v 7. krogu grškega košarkarskega prvenstva gostoval pri Kolossosu in ga premagal kar z 41 točkami razlike. Sani Bečirovič je v 24 minutah prispeval 13 točk. V soboto se je predstavil Smiljan Pavić (AEK) in zmagal. V nedeljo bo na minute čakal še Dejan Hohler (Egaleo).
Odgovor: publicistični jezik
Vabilo
Vabimo vas na srečanje krajanov,
ki bo potekalo v prostorih naše občine
dne 18. 12. 2007, in sicer ob 18. uri.
Ljubljana, 13. 12. 2007
Odgovor: praktičnosporazumevalni jezik
Zabava Panathinaikosa pri Kolossosu
Ljubljana - Panathinaikos je v 7. krogu grškega košarkarskega prvenstva gostoval pri Kolossosu in ga premagal kar z 41 točkami razlike. Sani Bečirovič je v 24 minutah prispeval 13 točk. V soboto se je predstavil Smiljan Pavić (AEK) in zmagal. V nedeljo bo na minute čakal še Dejan Hohler (Egaleo).
Odgovor: publicistični jezik
Socialne in funkcijske zvrsti jezika - 3. nal. KN
Socialne zvrsti jezika : knjižni/zborni jezik, splošno pogovorni; narečja, pokrajinsko pogovorni jezik, sleng, žargon in argo.
Funkcijske zvrsti jezika: umetnostni jezik, neumetnostni: praktičnosporazumevalni jezik, publicistični, strokovni jezik.
Kratko in zgoščeno:
SOCIALNE ZVRSTI JEZIKA: knjižni jezik (zborni in t. im. pogovorni (= govorjeni oz. pogovarjalni) knjižni jezik) ter neknjižne zvrsti (pokrajinski pogovorni jeziki, narečja, interesne govorice: sleng, žargon, argo).
FUNKCIJSKE ZVRSTI JEZIKA: umetnostni, praktičnosporazumevalni, publicistični, strokovni jezik.
MERNOSTNE ZVRSTI JEZIKA: vezana in nevezana beseda (=poezija in proza).
PRENOSNIŠKE ZVRSTI JEZIKA: govorjeni in zapisani jezik.
ČASOVNE ZVRSTI JEZIKA: sodobni in pretekli jezik.
Funkcijske zvrsti jezika: umetnostni jezik, neumetnostni: praktičnosporazumevalni jezik, publicistični, strokovni jezik.
Kratko in zgoščeno:
SOCIALNE ZVRSTI JEZIKA: knjižni jezik (zborni in t. im. pogovorni (= govorjeni oz. pogovarjalni) knjižni jezik) ter neknjižne zvrsti (pokrajinski pogovorni jeziki, narečja, interesne govorice: sleng, žargon, argo).
FUNKCIJSKE ZVRSTI JEZIKA: umetnostni, praktičnosporazumevalni, publicistični, strokovni jezik.
MERNOSTNE ZVRSTI JEZIKA: vezana in nevezana beseda (=poezija in proza).
PRENOSNIŠKE ZVRSTI JEZIKA: govorjeni in zapisani jezik.
ČASOVNE ZVRSTI JEZIKA: sodobni in pretekli jezik.
Premi v odvisni govor -iz 2. KN
2. Premi govor spremeni v odvisni govor!
a) »Jutri gremo na izlet,« je otrokom dejal oče.
Oče je dejal otrokom, da gredo naslednji dan na izlet.
b) »Marko,zdaj pa pospravi sobo!« je zaklicala mama.
Mama je zaklical Marku, na takoj pospravi svojo sobo.
a) »Jutri gremo na izlet,« je otrokom dejal oče.
Oče je dejal otrokom, da gredo naslednji dan na izlet.
b) »Marko,zdaj pa pospravi sobo!« je zaklicala mama.
Mama je zaklical Marku, na takoj pospravi svojo sobo.
Rešitev 2. KN - Janez Svetokriški
Katero je najpomembnejše delo Janeza Krstnika Svetokriškega? V katerem literarnem obdobju je živel?
Pridigal je po veliko krajih. Kot gvardijan je služboval v Trstu (1679), Križ na Vipavskem (1682), Ljubljana (1684), Trst (1686), Novo Mesto (1688) in Gorica (1693). Z govorno besedo je uresničeval smernice tridetinskega koncila, ki je zapovedoval duhovnikom, da morajo vsako nedeljo ali na praznik govorit vernikom. S tem je uresničeval program svojega reda, ki je pridigarsko službo cenil kot svoje najplemenitejše opravilo.
Svetokriški se je še posebej izkazal. Ljudstvo ga je vzljubilo in zvesto poslušalo v vročini in mrazu, kakor sam pravi v pridigi "Slovo od Ljubljane". Tudi sobratje duhovniki so njegovo pridigarsko sposobnost zelo cenili. Mnogi od nji so ga prosili, da bi jim posodil svoje slovenske pridige, da bi jih prepisali, ali pa, da bi jih "drukat pustil". S tem si je postavil obsežen plan, ki ga je v sedemnajstih letih skoraj v celoti uresničil. Izdal je 5 debelih zvezkov pod naslovom SACRUM PROMPTUARIUM - Sveti priročnik na 2896 straneh. Prva dva zvezka sta izšla leta 1691 v Benetkah, ostali so izšli v Ljubljani. Tretji zvezek nosi letnico 1696, četrti 1700 in peti 1707. Tretji zvezek je v celoti izšel šele leta 1698, ko je škofijski cenzor podpisal dovoljenje za natis.
Obdobje? Poglej blog Literarna obdobja!
Pridigal je po veliko krajih. Kot gvardijan je služboval v Trstu (1679), Križ na Vipavskem (1682), Ljubljana (1684), Trst (1686), Novo Mesto (1688) in Gorica (1693). Z govorno besedo je uresničeval smernice tridetinskega koncila, ki je zapovedoval duhovnikom, da morajo vsako nedeljo ali na praznik govorit vernikom. S tem je uresničeval program svojega reda, ki je pridigarsko službo cenil kot svoje najplemenitejše opravilo.
Svetokriški se je še posebej izkazal. Ljudstvo ga je vzljubilo in zvesto poslušalo v vročini in mrazu, kakor sam pravi v pridigi "Slovo od Ljubljane". Tudi sobratje duhovniki so njegovo pridigarsko sposobnost zelo cenili. Mnogi od nji so ga prosili, da bi jim posodil svoje slovenske pridige, da bi jih prepisali, ali pa, da bi jih "drukat pustil". S tem si je postavil obsežen plan, ki ga je v sedemnajstih letih skoraj v celoti uresničil. Izdal je 5 debelih zvezkov pod naslovom SACRUM PROMPTUARIUM - Sveti priročnik na 2896 straneh. Prva dva zvezka sta izšla leta 1691 v Benetkah, ostali so izšli v Ljubljani. Tretji zvezek nosi letnico 1696, četrti 1700 in peti 1707. Tretji zvezek je v celoti izšel šele leta 1698, ko je škofijski cenzor podpisal dovoljenje za natis.
Obdobje? Poglej blog Literarna obdobja!
Personifikacija in komparacija
5. V naslednji kitici poišči poosebitev ali personifikacijo! Izpiši jo!
Redila me Sava,
Ljubljansko polje,
navdale Triglava
me snežne kope.
Redila me Sava, Ljubljansko polje.
6. Iz naslednje kitice izpiši primero ali komparacijo!
Ne žvenka, ne cvenka,
pa bati se nič;
živi se brez plenka
o petju ko tič.
živi se brez plenka o petju ko tič.
Redila me Sava,
Ljubljansko polje,
navdale Triglava
me snežne kope.
Redila me Sava, Ljubljansko polje.
6. Iz naslednje kitice izpiši primero ali komparacijo!
Ne žvenka, ne cvenka,
pa bati se nič;
živi se brez plenka
o petju ko tič.
živi se brez plenka o petju ko tič.
Rešitve 2. KN - 4. naloga
Določi rimo v naslednji kitici in jo poimenuj !
Kdo rojen prihodnjih a
bo meni verjel, b
de v letih nerodnih a
okrogle sem pel. b
Rima je a b b a, to je prestopna rima.
Kdo rojen prihodnjih a
bo meni verjel, b
de v letih nerodnih a
okrogle sem pel. b
Rima je a b b a, to je prestopna rima.
Rešitve 2.KN - prvi...
2. Dopolni:
a) Avtor prve slovenske tiskane knjige je Primož Trubar.
b) Prvi slovenski posvetni pesnik je Valentin Vodnik.
c) Prvi slovenski dramatik je Anton Tomaž Linhart.
d) Celotno sveto pismo je prvi v slovenščino prevedel Jurij Dalmatin.
e) Prvo slovensko slovnico je napisal Adam Bohorič.
f) Prvi slovenski roman je napisal Josip Jurčič (Deseti brat).
g) Naslov prve slovenske povesti je Sreča v nesreči (Janez Cigler)
a) Avtor prve slovenske tiskane knjige je Primož Trubar.
b) Prvi slovenski posvetni pesnik je Valentin Vodnik.
c) Prvi slovenski dramatik je Anton Tomaž Linhart.
d) Celotno sveto pismo je prvi v slovenščino prevedel Jurij Dalmatin.
e) Prvo slovensko slovnico je napisal Adam Bohorič.
f) Prvi slovenski roman je napisal Josip Jurčič (Deseti brat).
g) Naslov prve slovenske povesti je Sreča v nesreči (Janez Cigler)
Nova rešitev 2. kontrolne naloge - literarna obdobja
Obdobja slovenskega slovstva in njeni glavni predstavniki oziroma dela
550-750 praslovenska doba (Zagovor proti otók, najstarejše ohranjeno slovstveno besedilo v slovenščini)
750-1550 srednji vek
a) pismenstvo (Brižinski spomeniki, Celovški ali rateški rokopis, Stiški rokopis)
b) srednjeveško ljudsko slovstvo
1550-1615 reformacija/protestantizem in protireformacija
Primož Trubar, Sebastijan Krelj, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič, Tomaž Hren, Janez Čandek)
1615-1672 obdobje slovstvenega zastoja
1672-1768 barok
Janez Svetokriški, Škofjeloška procesija (prvo ohranjeno besedilo slovenske igre)
1768-1830 razsvetljenstvo in predromantika
Marko Pohlin, Blaž Kumerdaj, Jurij Japelj, Žiga Zois, Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik, Jernej Kopitar, Franc Metelko, Peter Dajnko in drugi.
1830-1848 romantika
France Prešeren, Matija Čop, Stanko Vraz, Janez Cigler, Janez Bleiweis, Jovan Vesel Koseski, Anton Martin Slomšek
1848-1899 književnost med romantiko in realizmom
Janez Trdina, Matija Valjavec, Fran Levstik, Simon Jenko, Fran Erjavec, Janez Mencinger, Josip Stritar, Josip Jurčič, Simon Gregorčič, Janko Kersnik, Anton Aškerc, Ivan Tavčar, Fran Govekar in drugi
1899- 1918 slovenska moderna in njeni sodobniki
Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov, Ivan Cankar, Oton Župančič, Fran Saleški Finžgar, Zofka Kvedrova in drugi
1918-1941 književnost med obema vojnama
Alojz Gradnik, Ivan Pregelj, France Bevk, Srečko Kosovel, Miran Jarc, Anton Vodnik,Tone Seliškar, Slavko Grum, Božo Vodušek, Juš Kozak, Igo Gruden, Mile Klopčič, Miško Kranjec, Prežihov Voranc, Ciril Kosmač in drugi.
1941-1945 slovenska književnost med 2. svetovno vojno
Karel Destovnik Kajuh, Matej Bor in drugi.
po 1945- sodobna književnost
Cene Vipotnik, Jože Udovč, Edvard Kocbek, Ivan Minatti, Tone Pavček, Janez Menart, Ciril Zlobec, Kajetan Kovič, Lojze Krakar, Dane Zajc, Gregor Strniša, Veno Taufer, Tomaž Šalamun, Saša Vegri, Niko Grafenauer, Tone Kuntner, Jože Snoj, Svetlana Makarovič in drugi.
550-750 praslovenska doba (Zagovor proti otók, najstarejše ohranjeno slovstveno besedilo v slovenščini)
750-1550 srednji vek
a) pismenstvo (Brižinski spomeniki, Celovški ali rateški rokopis, Stiški rokopis)
b) srednjeveško ljudsko slovstvo
1550-1615 reformacija/protestantizem in protireformacija
Primož Trubar, Sebastijan Krelj, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič, Tomaž Hren, Janez Čandek)
1615-1672 obdobje slovstvenega zastoja
1672-1768 barok
Janez Svetokriški, Škofjeloška procesija (prvo ohranjeno besedilo slovenske igre)
1768-1830 razsvetljenstvo in predromantika
Marko Pohlin, Blaž Kumerdaj, Jurij Japelj, Žiga Zois, Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik, Jernej Kopitar, Franc Metelko, Peter Dajnko in drugi.
1830-1848 romantika
France Prešeren, Matija Čop, Stanko Vraz, Janez Cigler, Janez Bleiweis, Jovan Vesel Koseski, Anton Martin Slomšek
1848-1899 književnost med romantiko in realizmom
Janez Trdina, Matija Valjavec, Fran Levstik, Simon Jenko, Fran Erjavec, Janez Mencinger, Josip Stritar, Josip Jurčič, Simon Gregorčič, Janko Kersnik, Anton Aškerc, Ivan Tavčar, Fran Govekar in drugi
1899- 1918 slovenska moderna in njeni sodobniki
Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov, Ivan Cankar, Oton Župančič, Fran Saleški Finžgar, Zofka Kvedrova in drugi
1918-1941 književnost med obema vojnama
Alojz Gradnik, Ivan Pregelj, France Bevk, Srečko Kosovel, Miran Jarc, Anton Vodnik,Tone Seliškar, Slavko Grum, Božo Vodušek, Juš Kozak, Igo Gruden, Mile Klopčič, Miško Kranjec, Prežihov Voranc, Ciril Kosmač in drugi.
1941-1945 slovenska književnost med 2. svetovno vojno
Karel Destovnik Kajuh, Matej Bor in drugi.
po 1945- sodobna književnost
Cene Vipotnik, Jože Udovč, Edvard Kocbek, Ivan Minatti, Tone Pavček, Janez Menart, Ciril Zlobec, Kajetan Kovič, Lojze Krakar, Dane Zajc, Gregor Strniša, Veno Taufer, Tomaž Šalamun, Saša Vegri, Niko Grafenauer, Tone Kuntner, Jože Snoj, Svetlana Makarovič in drugi.
Rešitve 2. kontrolne naloge - 2. stran
5. V besedah podčrtaj naglašene samoglasnike in jih opremi z naglasnimi znamenji.
Naslonke obkroži!
Umétniki so svôja déla razstávili v málem môrskem méstecu.
6. Iz zgornje povedi izpiši po vrsti vse:
a) zvočnike: m n v j l r v l v m l m m r m m
b) nezveneče nezvočnike: t k s s s t k s t c
7. Nad vsako besede napiši, v katero besedno vrsto jo uvrščamo! 4t.
sam. b. pom.gl. sam. b. vez.b. prislov glagol prid. b. sam. b. prislov vez.b členek sam. b. sam.b
Medmet je beseda, ki včasih posnema naravne šume, včasih pa le razpoloženje človeka.
8. Tvorjenko zamenjaj z besedno zvezo, iz katere je nastala.
menjalnica: kjer se kaj menja
stopnišče: kjer so stopnice
uslužbenec: kdor je v službi česa
Ljubljančanka: prebivalka Ljubljane
podhod: kjer se hodi pod nečem
9. Podčrtane dele nadomesti s členki. Če je potrebno, povedi preuredi.
Malo je manjkalo, da bi zadel glavni dobitek. Skoraj bi zadel glavni dobitek.
Ivan je delal, drugi niso delali. Samo Ivan je delal.
Ne vemo natančno, če bomo to delo opravili do konca meseca. Morda bomo delo opravili do konca meseca.
Naslonke obkroži!
Umétniki so svôja déla razstávili v málem môrskem méstecu.
6. Iz zgornje povedi izpiši po vrsti vse:
a) zvočnike: m n v j l r v l v m l m m r m m
b) nezveneče nezvočnike: t k s s s t k s t c
7. Nad vsako besede napiši, v katero besedno vrsto jo uvrščamo! 4t.
sam. b. pom.gl. sam. b. vez.b. prislov glagol prid. b. sam. b. prislov vez.b členek sam. b. sam.b
Medmet je beseda, ki včasih posnema naravne šume, včasih pa le razpoloženje človeka.
8. Tvorjenko zamenjaj z besedno zvezo, iz katere je nastala.
menjalnica: kjer se kaj menja
stopnišče: kjer so stopnice
uslužbenec: kdor je v službi česa
Ljubljančanka: prebivalka Ljubljane
podhod: kjer se hodi pod nečem
9. Podčrtane dele nadomesti s členki. Če je potrebno, povedi preuredi.
Malo je manjkalo, da bi zadel glavni dobitek. Skoraj bi zadel glavni dobitek.
Ivan je delal, drugi niso delali. Samo Ivan je delal.
Ne vemo natančno, če bomo to delo opravili do konca meseca. Morda bomo delo opravili do konca meseca.
8. jan. 2008
Zdravljica ali Zdravica
Tretji državni simbol je himna. In seveda ne bi šlo za simbol Republike Slovenije, če ne bi tudi pri himni bilo nekaj narobe. Državni zbor je za himno Republike Slovenije sprejel Zdravljico, Franceta Prešerna v uglasbitvi Stanka Premrla. Pri tem poslanci niso upoštevali dejstva, da smo Slovenci že leta 1860 dobili svojo himno. Himno Naprej!, ali Naprej zastava slave. Napisala sta nam jo Simon Jenko – besedilo in Davorin Jenko – glasbo. Pesem je bila uglasbena 16.05.1860 in je bila v Kraljevini SHS del državne himne (skupaj s srbsko Bože pravde, ki jo je Srbom prav tako uglasbil Davorin Jenko in hrvaško Lijepo našo). Tako Srbi, kot Hrvati so po razpadu SFRJ ponovno prevzeli svoji stari himni. Pri tem Srbov niti to ni motilo, da jim je himno napisal Slovenec! Le mi Slovenci smo morali »dobiti« novo himno, da bo laže šla v »komplet naše nezgodovinskosti«. Za nas isti Slovenec, ki je dal himno, tako nam kot Srbom, ni bil »primeren«. In tako smo za himno dobili Zdravljico, pesem, ki nikdar ni bila napisana zato, da bi postala himna, temveč je z njo Prešeren ustvaril klasično napitnico, pesem, ki bi jo peli v gostilniškem vzdušju in okolju.
Če pa kliknete na naslov, vas čaka zanimivo presenečenje. Če le vse do konca preberete...
Če pa kliknete na naslov, vas čaka zanimivo presenečenje. Če le vse do konca preberete...
Anadiploza
Ups, le kaj je anadiploza? Vas sploh zanima? Menim, da bilo dobro vedeti, kajti srednja šola je tik pred vrati? Če klikneš naslov tega mojega blogovskega zapisa (Anadiploza), se bo pred teboj pojavil zelo poučen test. Kdor ga reši... Vsaka mu čast!
6. jan. 2008
France Prešeren: Gazele
Gazéla ima lahko več pomenov:
gazela je lahko žival,
gazela je tudi tip vojaškega helikopterja - Aérospatiale SA342 Gazelle,
gazela je pesniška oblika,
Gazela je nagrada za hitro rastoče podjetje.
VI.
Al' bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve;
kdor sadi drevo, al' bode zred'lo veje, sam ne ve.
Se pod stopom neba trudi let' in dan nomad;
al' pa konec leta bode kaj prireje, sam ne ve.
Kupec po svetu hodi, al' kaj dobička bo,
za blago, kadar gotove d'narje šteje, sam ne ve.
In vojščak, ki ga trobenta vabi med kanonov grom,
kaj plačilo bo vročine, ran in žeje, sam ne ve.
Lej, tak pevec the gazelic, al' jih bereš ti al' ne,
al' pri njih srce ledeno se ogreje, sam ne ve.
In al' veš, da ti ga vnemaš, ti mu pevski ogenj daš,
al se smel bo razodeti vsaj pozneje, sam ne ve.
---------------------------------------------------------------------
Šesto gazelo "Al' bo kal pognalo seme" pesnik začne s šestimi paralelizmi, ki ne dajo še trdnejšega namiga, kakšno bo sporočilo pesmi. Morda je pri tem izjema le prvi verz s primero o semenu in kali, ki jo razumemo le v širšem kontekstu Prešernovega življenja in ustvarjanja, kot pesniško ustvarjalno iniciativo. V nadaljevanju pa najdemo posredno ali neposredno omenjene poklice, ki jih vzporeja pevcu, torej pesniku. Tu je torej najprej kmet, ki seje, ne da bi vedel, če bo seme vzklilo, tu je sadjar, ki sadi drevje in čaka, da bo pognalo veje, tu je nomad, ki se sprašuje o prireji, tu je trgovec, ki ugotavlja dobiček, in tu je še vojak, ki se sprašuje o izidu vojne. Vse povezuje ena sama negotovost, nevednost, nepredvidljivost, izražena z refrenom: "sam ne ve". Tako kot so vse te naštete osebe negotove o prihodnosti, tako je tudi s pesnikom, le da njegova eksistenca ni pogojena z materialnim svetom, ampak z izrazito duhovnimi vrednotami, natančneje ljubeznijo, ki ni uresničena in povrnjena. Nagovor "Lej, tak pevec teh gazelic" uvede komparacijo s pesnikom in hkrati tudi poetološki motiv v zadnjem dvostišju: Julija je tista, ki mu daje navdih za pesmi, "ti mu pevski ogenj daš", ona je izvir in cilj njegovega ustvarjanja.
----------------------------------------------------------------------
Venec Gazel je Prešeren zložil 1832. leta po vrnitvi iz Celogvca in jih je namenil za IV. zvezek Kranjske Čbelice. Ker pa je abecedna vojska onemogočila izid Čbelice 1833. leta, jih je priobčil kot posebno prilogo Ilirskemu listu (Ilirisches Blatt)
13. julija t.l. (beri: tega leta), nato pa še v IV. zvezek Čbelice prihodnje leto. V prvi objavi jim je nadpisal geslo,vzeto iz ljudskega pesništva:
Ljubezen je b’la
ljubezen še bo,
ko tebe in mene
na svetu ne bo.
V Čbelici tega gesla ni, ker ga je črtala cenzura, čeprav je tvorilo vsaj tisti čas sestavni del Gazel kot prikrit naslov in tiho posvetilo te izrazite ljubezenske poslanice.
Beseda gazela (ghazal/ghazel) v arabščini pomeni pogovor fantov in deklet (se pravi dvorjenje ali ljubimkanje) oziroma pletivo. V perzijski literaturi, kjer se je ta zvrst najbolj razvila, označujejo pesnenje gazel kot "nizanje biserov". Trak, na katerega so biseri nanizani, je enotna rima, ki veže posamezne bisere, t.j. (beri: to je) posamezna dvostišja.
--------------------------------------------------------
V Gazelah šele se je Prešeren razvil v pristnega ljubezenskega lirika. Kar je v prejšnjih ljubezenskih pesmih obljubljal, to je v Gazelah izpolnil. čeprav jih je zasnoval kot ljubezensko poslanico, jih je napolnil z mnogo širšo in objektivnejšo vsebino. To je bila prva izpoved brezpogojne ljubezni v naši literaturi in je zato oznanila rojstvo modernega slovenskega človeka.
-------------------------------------------------------
Tudi glede oblike so Gazele velika umetniška zmaga: orientalska forma je zaživela v njih v poplemenitenem slovenskem izrazu in zadihala v lepoti občečloveške ljubezenske poezije najbolj intimne in čiste vrste.
Shema gazele:
__________________ a + refren
__________________ a + refren
__________________ b
__________________ a + refren
__________________ c
__________________ a + refren
__________________ d
__________________ a + refren
__________________ e
__________________ a + refren
...
...
Prav pripev ali refren je eden izmed tistih pesniških postopkov, ki kažejo na staro povezanost med poezijo in glasbo, saj se v glasbi vodilna melodija (refren) večkrat ponovi. Pri gazeli gre ponavadi za ponavljanje skupine besed, ki dobijo v širšem kontekstu nov pomen. Glede na to, da refren ni obvezno pesniško sredstvo gazele, lahko njegovo odsotnost ali prisotnost razumemo kot pesniško svoboščino, ki tudi bralcu nekaj sporoča. Če ima gazela refren, potem so besede v njem gotovo na nek način izpostavljene in imajo večjo sporočilno vrednost.
--------------------------------------------------------
Notranja rima - homotelevton- rima v notranjosti verza
Glede na to, kje v verzu se rima pojavi, ločimo:
končne rime, te so najbolj običajne in jih opazujemo od zadnjega poudarjenega samoglasnika naprej. Obstaja pojem razširjene končne rime, kjer se poleg besede, ki se v resnici rima na koncu verzov, pojavi še beseda, ki se na obeh koncih verza v celoti ponovi. Razširjena rima niti ne predstavlja stilne kvalitete.
Notranja rima (leoninski verz), pomeni,
da se rimajo že sestavni deli enega verza, ali pa sestavni deli dveh verzov.
Glede na razvrstitev po verzih pa jih ločimo še na:
zaporedne, če se ujemata dva verza zaporedoma (a a b b),
prestopne, če se ujema prvi in tretji verz in drugi in četrti (a b a b),
oklepajoče, kjer se ujema prvi verz s četrtim in drugi s tretjim (a b b a),
pretrgane, ko se v štirih zaporednih verzih ujema le drugi in četrti verz (a b c b),
verižne, kadar se v dveh trovrstičnih kiticah ujemajo prva, tretja in peta vrstica in druga, četrta in šesta. (a b a b a b) kar je pogosto pri tercinah v sonetu.
zaobrnjene, če se v dveh trovrstičnicah ujemajo prva vrstica s šesto, druga s peto in tretja s četrto (a b c c b a)
zapletene, kadar se rime ponavljajo brez stalnega vzorca.
Rima je značilna že za slovensko ljudsko pesem, kar ni ravno splošen pojav.
3. jan. 2008
France Prešeren: Zdravljica
(prigodniška pesem - napitnica)
9.
Ljubezni sladke spone
naj vežejo vas na naš rod,
v njim sklépajte zakone,
de nikdar več naprej od tod
hčer sinov
zarod nov
ne bo pajdaš sovražnikov!
Bog naj vse,
kar nas je,
živi tovarše združene!
prigodnica -e ž (o) lit. pesem, ki nastane ob določenem, pomembnejšem (zunanjem)
dogodku in je nanj snovno vezana: pisati prigodnice; domoljubne prigodnice; prigodnica za rojstni dan
Prešeren v svoji Zdravljici nazdravlja slovenski deželi in vsem svojim rojakom, pa tudi drugim narodom in vsem dobro mislečim ljudem.
Oblika napitnice je bila v 19. stoletju zelo priljubljena in tesno povezana s tednjim meščanskim družabnim in političnim življenjem.
1. slovenska politična pesem (Valentin Vodnik: Ilirija oživljena), na njenem temelju, na osnovi njenih idej je po revoluciji 1848 nastal prvi slovenski politični program Zedinjene Slovenije.
13.3.1848 je na Dunaju prišlo na Dunaju do izbruhov in marčne revolucije. Takratni vladar Knez Clemmens Metternich je odstopil in zbežal v Anglijo. Takratni cesar Ferdinand je imenoval Liberalno vlado. Obljubil je ustavo, svobodo tiska in združevanja.
Jeseni leta 1848 je vlada sprejela Zakon o zemljiški odvezi. Fevdalizem in fevdalne dajatve so bile končno odpravljene. Kmeti so tako dobili zemljo v last. Tako so se kmeti umaknili iz revolucije
2. Nastanek
Nastala je leta 1844, prvič objavljena v Novicah, aprila 1848 - po revolucijski ukinitvi cenzure.
Janez Bleiweis, slovenski publicist in politik, * 19. november 1808, Kranj, † 29. november 1881, Ljubljana.
Okoli sebe je zbral t.i. Bleiweisov krog, ki je leta 1843 ustanovil in urejal časopis Kmetijske in rokodelske novice.
Kranjska Čbelica
Po Vodnikovi smrti Slovenci nismo imeli nobenega časopisa ali pesniškega zbornika, v katerega bi slovenski pesniki in pisatelji pisali svoja dela. Nemški listi so prinašali včasih kakšno slovensko pesem, slovstvenega središča pa ni bilo. To je slabo vplivalo na razvoj slovenske književnosti.
Šele leta 1830 so se mladi pesniki združili okrog Matije Čopa in Franceta Prešerna ter pod uredništvom Mihe Kastelca začeli izdajati pesniški zbornik KRANJSKA ČBELICA. V letih 1830 - 1834 je izšel štirikrat, peti zvezek pa je zaradi črkarske pravde in zamere pri Kopitarju izšel šele 1848.
Čbelica je bila namenjena meščanstvu in izobražencem, ki so bili nezavedni in odtujeni slovenstvu. Uspelo ji je postaviti temelje novi slovenski umetni pesmi in pokazati lepoto ljudske poezije.
3. Pomen
V idejnem smislu so najpomembnejše tretja, četrta, sedma in osma kitica.
3. kitica
Slovence poziva, naj se uprejo in osvobodijo…
- nacionalna ideja
-
4. kitica
-ideja panslavizma (misel o sožitju med narodi razširi na vse slovanske narode), enakovredno sožitje (nasprotje - ilirizem)
7. kitica
Vsebinski vrh Zdravljice, ki se kaže v ideji internacionalizma . Vsak narod ima pravico do svobode, samostojnosti in razvoja, vendar ne na račun drugih, ne tako, da posega v svobodo in suverenost drugih narodov.
8. kitica
Pesem se konča z idejo humanizma , z vero v človečnost in človeško dobroto.
4. Oblika pesmi
Zdravljica je sestavljena iz osmih kitic, vsaka ima sedem različnih dolgih verzov, ki jih je Prešeren razporedil v likovno pesem (carmen figuratum). To je pesem, ki s svojo grafično obliko ponazarja tisto, o čemer pesem govori. Vsaka kitica Zdravljice ima obliko čaše, kar je v skladu z napitnico kot pesniško zvrstjo.
Oblika kitice –oblika čaše
1. verz 7 zlogov
2. verz 8 zlogov
3. verz 7 zlogov
4. verz 8 zlogov
5. verz 3 zlogi
6. verz 3 zlogi
7. verz 8 zlogov
Po Kopitarjevi smrti je postal Fran Miklošič tudi cenzor za slovanske, romunske in grške knjige; med drugim je leta 1846 cenzuriral tretjo in četrto kitico Prešernove Zdravljice.
Iz drugegega mojega vira:
France Prešeren: ZDRAVLJICA
(nastala 1844, prvič objavljena v Novicah, aprila 1848 - po revolucijski ukinitvi cenzure)
Prešeren je v njej upesnil svoj družbeni-politični nazor.
1. kitica: Je uvodni nagovor v NAPITNICO ali ZDRAVLJICO - prigodniško pesem, v kateri pesnik izpoveduje omizju priložnostno nastale dobre želje. Nazdravlja vinski trti, vinu kot navdihovalcu človekove pokončnosti.
Ton v kitici je oseben - izpovedana sta "skrb" in "up"- in oseben je nagovor najbližjim prijateljem.
2., 3., 4. kitica - Pesnik v njih izpoveduje svobodoumno slovensko in slovansko politično zavest.
2. kitica: VESELA ZDRAVICA - Velja slovenski zemlji in njenim ljudem. Za besedami "ves slovenski svet" tiči misel, ideja o ZEDINJENI SLOVENIJI, ki jo je marčna revolucija 1848 povzdignila v javni narodno politični program.
3. kitica: JEZNA ZDRAVICA - Pesnik meri na sovražnike slovenske svobode, poziva k razbitju suženjskih spon, k zlomu absolutizma. Pesnik se odloča za revolucionarno uporništvo zoper narodno zatiranje. Zamisel narodne samostojnosti in združenosti je oprta na obstoj nekdanje slovenske karantanske svobodnosti.
4. kitica: POMIRITVENA - Pesnik se obrača k misli o vseslovanskem bratstvu in zavezništvu kot prvi opori za pridobitev, utrditev in obrambo lastne narodne moči.
5. kitica: NAPITNICA SLOVENSKIM DEKLETOM - V drugem delu pesnik pozornost usmeri na njihovo materinsko narodno vzgojno vlogo.
6. kitica: NAPITNICA SLOVENSKIM MLADENIČEM. Nagovarja njihovo ljubezen in zvestobo domovini, pogum in bojno pripravljenost.
7. kitica : Pesnik se obrne k videnju mirnega, tvornega in bratskega sožitja vseh ljudi in vseh narodov sveta.
8. kitica: V osebnem tonu nagovori omizje prijateljev. ZDRAVLJICA je NAPITNICA VSEM LJUDEM DOBREGA SRCA, ČLOVEČNOSTI. Tako se Prešernova najbolj bojevita pesem konča z zaupno vero v človekovo dobroto.
IDEJA Zdravljice je postala bistveni del slovenskega narodnega in socialnega osvobajanja, bistvena pobuda za razvoj slovenske narodne zavesti in novodobnega INTERNACIONALIZMA (svetovnega bratstva - sloge med narodi).
V njej obstaja misel o svobodnem, enakopravnem, miroljubnem sožitju vseh, velikih in malih narodov sveta, misel, ki ostaja cilj človeštva še danes.
METAFORIKA: preprosta poosebitev, ritmiziran nagovor
MENJAVANJE DOLŽINE VERZOV
MENJAVANJE RIM
RAZUMNIŠKO, POJMOVNO IZRAZJE (oblast, čast ...)
V kiticah JASNO ZAZNAMOVAN UVOD IN SKLEP.
PESEM V OBLIKI ČAŠE - LIKOVNA PESEM (CARMEN FIGURATUM)
VRSTA PESMI: ZDRAVICA ALI NAPITNICA
LIRSKA PESEM
POLITIČNA PESEM
Naročite se na:
Objave (Atom)
