31. maj 2008
28. maj 2008
Popravljena zadnja KN
Nocoj mi je celo uspelo popraviti, točkovati in oceniti vašo zadnjo KN v tem zadnjem šolskem letu na OŠ Trnovo. Lepo ste me presenetili, ni kaj, vendar zgodba še ni zaključena... Kajne?
26. maj 2008
Program 9.b za valeto
Danes bi morali štirje stopiti k ravnateljici, saj je sklicala sestanek za naše predstavnike. Od njih je seveda pričakovala vsaj osnutek naše predstavitve na valeti. In bila je zelo... Eva pa jo je slišala...
25. maj 2008
Začel sem s popravljanjem KN ali novi kriterij
Uf, kako sem se zmotil!
Vseh možnih točk je namreč 47, ne pa 38, zato se kriterij seveda bistveno spremeni.
Zdaj je takle:
0 - 23 = nzd (1)
23,5 - 29 = zd (2)
29,5 - 35,5 = db(3)
36 - 40 = pdb (4)
40,5 - 47 = odl (5)
Zdaj pa spet veselo na delo.
Vseh možnih točk je namreč 47, ne pa 38, zato se kriterij seveda bistveno spremeni.
Zdaj je takle:
0 - 23 = nzd (1)
23,5 - 29 = zd (2)
29,5 - 35,5 = db(3)
36 - 40 = pdb (4)
40,5 - 47 = odl (5)
Zdaj pa spet veselo na delo.
Priprava na zadnjo KN
Kaj bo potrebno najbolj znati?
1. Besedoslovje
2. Funkcijske zvrsti jezika
3. Besedna družina
Besedno družino tvorijo besede, ki imajo isti koren. Koren je tisti del besede, ki je nosilec predmetnega pomena in se praviloma ne spreminja. (primer: nov-, novost, prenoviti, novinec, prenova, obnova, novica,…)
4. Pravilen sklon
5. Zaimki
6. Števniki - tukaj!
7. Pridevniška beseda
8. Glagolski naklon
GLAGOLSKI NAKLON
Nakloni so trije: povedni, velelni in pogojni. Odnos govorečega do glag. dejanja, stanja, dogajanja izraža glagolski naklon.
a) povedni naklon; pove, ali se glagolsko dejanje uresničuje ali zanika ali pa se sprašuje po njem. Izražen je s povedno obliko glagola.
Primer: Ali obstaja še kakšen živ vulkan? Da, to je vulkan Etna v Italiji. Sedaj je ponovno oživel.Ne ve se, kdaj bo prenehal delovati.
b) pogojni naklon pove, pod kateri pogojem se dogodek uresniči ( ali pa se ne uresniči).
Primer: Fantje so razmišljali: » Ko bi povedali resnico, bi nas soseda zatožila staršem. Doma bi pa radi imeli mir.«
c) velelni naklon podaja dejanje kot zahtevano, zaželeno oziroma nezahtevano in nezaželeno.
Primer: » Pojdi ven in si očisti čevlje! Ne hodi po preprogi! » je mama ukazovala sinu.
Veliko o besednih vrstah je še tukajle!
9. Glagolski vid
10. Enostavčna in večstavčna poved
11. Stavčni členi
12. Priredje in podredje/odvisniki
Nekaj še tukaj.
13. Ločila
14. Velika začetnica
Nekaj je tudi tu! In tu!
1. Besedoslovje
2. Funkcijske zvrsti jezika
3. Besedna družina
Besedno družino tvorijo besede, ki imajo isti koren. Koren je tisti del besede, ki je nosilec predmetnega pomena in se praviloma ne spreminja. (primer: nov-, novost, prenoviti, novinec, prenova, obnova, novica,…)
4. Pravilen sklon
5. Zaimki
6. Števniki - tukaj!
7. Pridevniška beseda
8. Glagolski naklon
GLAGOLSKI NAKLON
Nakloni so trije: povedni, velelni in pogojni. Odnos govorečega do glag. dejanja, stanja, dogajanja izraža glagolski naklon.
a) povedni naklon; pove, ali se glagolsko dejanje uresničuje ali zanika ali pa se sprašuje po njem. Izražen je s povedno obliko glagola.
Primer: Ali obstaja še kakšen živ vulkan? Da, to je vulkan Etna v Italiji. Sedaj je ponovno oživel.Ne ve se, kdaj bo prenehal delovati.
b) pogojni naklon pove, pod kateri pogojem se dogodek uresniči ( ali pa se ne uresniči).
Primer: Fantje so razmišljali: » Ko bi povedali resnico, bi nas soseda zatožila staršem. Doma bi pa radi imeli mir.«
c) velelni naklon podaja dejanje kot zahtevano, zaželeno oziroma nezahtevano in nezaželeno.
Primer: » Pojdi ven in si očisti čevlje! Ne hodi po preprogi! » je mama ukazovala sinu.
Veliko o besednih vrstah je še tukajle!
9. Glagolski vid
10. Enostavčna in večstavčna poved
11. Stavčni členi
12. Priredje in podredje/odvisniki
Nekaj še tukaj.
13. Ločila
14. Velika začetnica
Nekaj je tudi tu! In tu!
Rešitve ponavljalne kontrolne naloge
21. maj 2008
20. maj 2008
18. maj 2008
Socialni realizem
Socialni realizem ali »novi« realizem se je kot književna smer pojavil
okoli leta 1930. Za razliko od realizma 19. stoletja, ki je bil meščanski,
kritičen do obstoječe družbe, se je novi realizem angažiral za novo,
socialistično družbo in za zrušenje meščanske.
Socialni realizem pri nas skuša biti objektiven, prikazuje malega človeka
med obema vojnama, njemu je naklonjen, a ga prikazuje tudi kritično
(komično ali tragično). Prikazuje tudi nacionalno tematiko, značilna je
pokrajinskost ali regionalnost, avtorji prihajajo iz literarno na novo
odkritih pokrajin - obrobij (Prekmurje, Koroška, Štajerska, Goriška,
Tolminska). Pisci pišejo predvsem daljše in krajše zvrsti pripovedne proze.
Nastane vrsta obsežnih romanov, povesti, novel in krajših zgodb. Dramatika
je manj razvita, nastane pa nekaj zgodovinskih, družbenokritičnih in
kmečkih dram. Poezija pa v tem obdobju ostane ob strani.
Najpomembnejši predstavniki socialnega realizma so: Prežihov Voranc, Miško
Kranjec, Ciril Kosmač, France Bevk, Anton Ingolič, Ivan Potrč, Juš in Ferdo
Kozak, Bratko Kreft, Tone Seliškar, Mile Klopčič ter Igo Gruden.
Socialni realizem je dosegel vrh pred drugo svetovno vojno, njegova
značilna literarna dela pa so izhajala še po letu 1950, čeprav v tem času
že ni bil več vodilna književna smer.
Socialni realisti so se zgledovali po vzorcih realistično-naturalističnega
opusa, dialoga in kompozicije. Odklanjali so preveč subjektivno pripovedno
tehniko dekadence in simbolizma. Snovno so se omejevali na kmečko
življenje, na svet gruntarjev, kajžarjev in kmečkih proletarcev. Ob strani
pa so puščali življenje industrijskega proletariata in meščanski sloj z
izobraženstvom.
okoli leta 1930. Za razliko od realizma 19. stoletja, ki je bil meščanski,
kritičen do obstoječe družbe, se je novi realizem angažiral za novo,
socialistično družbo in za zrušenje meščanske.
Socialni realizem pri nas skuša biti objektiven, prikazuje malega človeka
med obema vojnama, njemu je naklonjen, a ga prikazuje tudi kritično
(komično ali tragično). Prikazuje tudi nacionalno tematiko, značilna je
pokrajinskost ali regionalnost, avtorji prihajajo iz literarno na novo
odkritih pokrajin - obrobij (Prekmurje, Koroška, Štajerska, Goriška,
Tolminska). Pisci pišejo predvsem daljše in krajše zvrsti pripovedne proze.
Nastane vrsta obsežnih romanov, povesti, novel in krajših zgodb. Dramatika
je manj razvita, nastane pa nekaj zgodovinskih, družbenokritičnih in
kmečkih dram. Poezija pa v tem obdobju ostane ob strani.
Najpomembnejši predstavniki socialnega realizma so: Prežihov Voranc, Miško
Kranjec, Ciril Kosmač, France Bevk, Anton Ingolič, Ivan Potrč, Juš in Ferdo
Kozak, Bratko Kreft, Tone Seliškar, Mile Klopčič ter Igo Gruden.
Socialni realizem je dosegel vrh pred drugo svetovno vojno, njegova
značilna literarna dela pa so izhajala še po letu 1950, čeprav v tem času
že ni bil več vodilna književna smer.
Socialni realisti so se zgledovali po vzorcih realistično-naturalističnega
opusa, dialoga in kompozicije. Odklanjali so preveč subjektivno pripovedno
tehniko dekadence in simbolizma. Snovno so se omejevali na kmečko
življenje, na svet gruntarjev, kajžarjev in kmečkih proletarcev. Ob strani
pa so puščali življenje industrijskega proletariata in meščanski sloj z
izobraženstvom.
Ciril Kosmač Gosenica
"Latinci", tega umetnostnega besedila (novele) zagotovo še niste prebrali, kajne? V šoli smo ga! Ali se je kdo pozanimal, kaj smo tisti teden obravnavali pri slovenščini? Nekaj o Cirilu Kosmaču pa tudi tukaj.
O čem pripoveduje odlomek oz. kakšna je tema?
Življenje v zaporu, osamljenost, pripovedovalec pogreša zunanji svet, želja po svobodi, narodna tematika…
2.Označi prostor in čas dogajanja! Kako ga pripovedovalec zaznava in opisuje?
Prostor. Zaporniška celica (Regina Coeli, Rim); čas: 23. maj 1930. Opisuje in zaznava zelo subjektivno(oris), opisuje svoja čustva (osamljenost, žalost,…)…
3. Kakšen je pripovedovalec, v kateri osebi pripoveduje? Zakaj?
Prvoosebni pripovedovalec, pripoveduje v prvi osebi. Zato, ker piše iz svojih izkušenj, govori o svojem življenju, tako nam bolj približa zgodbo.
4. Kako se pripovedovalec počuti v zaporu?
Zelo je osamljen, hrepeni po svobodi, želi si stika z zunanjim svetom, pogreša naravo…
5. Kaj mu pomenita kostanjeva mladika in gosenica, ki ju opazuje skozi okno?
Stik s svetom, naravo…
6. Kaj predstavljata?
Kostanjeva mladika - je lahko pripovedovalec, verjetno se počuti tako kot ta mladika, ki jo gosenica žre in uničuje, kot zapor uničuje njega. Kostanjeva mladika pa je tudi slovenski narod, Primorci, ki so nesvobodni, živijo pod Italijani.
Gosenica - negativna, mogoče je to zapor. Predstavlja sovražnika, lahko so Italijani.
7. Kaj po tvojem mnenju predstavlja poslednji list na mladiki?
Lahko razlagamo kot poslednje upanje pripovedovalca za svobodo in tudi poslednje upanje za slovenski narod.…
Povem še, da je to novela in njene značilnosti (Kratka pripoved, en dogodek okoli katerega je vse nakopičeno, ne nastopa veliko oseb, kraj in čas sta navadno poznana, zgodba časovno strnjena, zgodba iz stvarnega življenja. Mojster novele Boccaccio - Decameron.)
Simbol je podoba, znamenje, ki ima poleg osnovnega pomena, ki nam je takoj znan, še nek višji smisel. Simboli v noveli:
- gosenica, ki žre liste (simbol za nekaj negativnega, nekaj , kar razjeda tudi avtorja, lahko bi to bil zapor; sovražnik, za Slovence na Primorskem so to bili Italijani)
- zelena kostanjeva mladika (za avtorja, ki ga "žre" zapor je to življenje; slovenski narod)
- bel konj na zelenem travniku (svoboda)
- zadnji list na mladiki (poslednje upanje)
O čem pripoveduje odlomek oz. kakšna je tema?
Življenje v zaporu, osamljenost, pripovedovalec pogreša zunanji svet, želja po svobodi, narodna tematika…
2.Označi prostor in čas dogajanja! Kako ga pripovedovalec zaznava in opisuje?
Prostor. Zaporniška celica (Regina Coeli, Rim); čas: 23. maj 1930. Opisuje in zaznava zelo subjektivno(oris), opisuje svoja čustva (osamljenost, žalost,…)…
3. Kakšen je pripovedovalec, v kateri osebi pripoveduje? Zakaj?
Prvoosebni pripovedovalec, pripoveduje v prvi osebi. Zato, ker piše iz svojih izkušenj, govori o svojem življenju, tako nam bolj približa zgodbo.
4. Kako se pripovedovalec počuti v zaporu?
Zelo je osamljen, hrepeni po svobodi, želi si stika z zunanjim svetom, pogreša naravo…
5. Kaj mu pomenita kostanjeva mladika in gosenica, ki ju opazuje skozi okno?
Stik s svetom, naravo…
6. Kaj predstavljata?
Kostanjeva mladika - je lahko pripovedovalec, verjetno se počuti tako kot ta mladika, ki jo gosenica žre in uničuje, kot zapor uničuje njega. Kostanjeva mladika pa je tudi slovenski narod, Primorci, ki so nesvobodni, živijo pod Italijani.
Gosenica - negativna, mogoče je to zapor. Predstavlja sovražnika, lahko so Italijani.
7. Kaj po tvojem mnenju predstavlja poslednji list na mladiki?
Lahko razlagamo kot poslednje upanje pripovedovalca za svobodo in tudi poslednje upanje za slovenski narod.…
Povem še, da je to novela in njene značilnosti (Kratka pripoved, en dogodek okoli katerega je vse nakopičeno, ne nastopa veliko oseb, kraj in čas sta navadno poznana, zgodba časovno strnjena, zgodba iz stvarnega življenja. Mojster novele Boccaccio - Decameron.)
Simbol je podoba, znamenje, ki ima poleg osnovnega pomena, ki nam je takoj znan, še nek višji smisel. Simboli v noveli:
- gosenica, ki žre liste (simbol za nekaj negativnega, nekaj , kar razjeda tudi avtorja, lahko bi to bil zapor; sovražnik, za Slovence na Primorskem so to bili Italijani)
- zelena kostanjeva mladika (za avtorja, ki ga "žre" zapor je to življenje; slovenski narod)
- bel konj na zelenem travniku (svoboda)
- zadnji list na mladiki (poslednje upanje)
17. maj 2008
10. maj 2008
Potrebujem prevod
No, kdo izmed vas zna najbolje špansko? Tukaj je povezava, jaz pa potrebujem tvoj prevod. Bo šlo? Tretja šahovska partija,to je Mamedyarov proti Carlsenu:)
6. maj 2008
3. maj 2008
Naročite se na:
Objave (Atom)
