Fran Levstik: Dve otvi

Dve otvi sta prileteli
v jezéro pod skalni grad;
tam plavata družno po vodi,
veslata v kristalni hlad .

Jaz gledam skoz okno dve otvi
in v meni utriplje srce,
zamišljeno v dneve nekdanje
na lice usiplje solze!




V središču pesmi je podoba ptic, ki izzoveta v pesniku spominsko predstavo o lastni nesrečni ljubezni.
Celota je zgrajena na nasprotju.
Levstikova podoba otev ni prispodoba… Gre za stvaren dogodek, ki ga Levstik ne razlaga po njegovi simbolični vsebini, marveč ga spravlja v spominsko zvezo z enakovrednim doživljanjem.
Prispodoba pri Levstiku je utemeljena v metonimiji.

Preimenovanje ali metonimija je zamenjava dveh predmetov ali pojmov, ki imata med seboj neko zvezo. Po tem, kakšna je ta zveza, ločimo več vrst metonimij. Zamenjuje se lahko:
1. Lastnik z lastnino
Jerasovi so pogoreli do tal.
2. Kraj s prebivalci
Vsa zemlja je zopet vesela.
Vsa dvorana je navdušeno ploskala.
3. Tvarina z izdelkom
Tod sekla bridka bodo jekla.
Kje imaš svoje papirje?
4. Posledica z vzrokom
Jernej je povesil glavo.
Krave mukajo.
Z lastnimi žulji si je prislužil, kar ima.
5. Orodje z delom
Ko niso meč, sekira in lopata
jih mogle, lakota nepremagljiva