Srednjeveška književnost pri Slovencih
Ko so tedanji Slovenci v 9. stoletju zapadli pod frankovsko nadoblast, so tudi v naše kraje prišli pokristjanjevat duhovniki. Pokristjanjevanje se je proti koncu, ko so se domači knezi že dali krstiti in se povezali s Bavarci, vršilo nasilno. To opisuje tudi France Prešeren v Krstu pri Savici. Pod vplivom tujih duhovnikov so nastala prva slovenska besedila in začelo se je obdobje pismenstva (9. - 16. stoletje). Sem uvrščamo Brižinske spomenike in kasnejša dela. S cerkveno vsebino so to denimo Celovški rokopis, Stiški rokopis in Starogorski rokopis. Nastala so tudi posvetna besedila: Škofjeloški rokopis, ki vključuje slovenska imena mesecev, Čedadski rokopis - darovnice cerkvene bratovščine in Prisege mesta Kranj.
Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/wiki/Srednjeve%C5%A1ka_knji%C5%BEevnost«
Glej tudi literarna obdobja:
750-1550 srednji vek
a) pismenstvo (Brižinski spomeniki, Celovški ali rateški rokopis, Stiški rokopis)
b) srednjeveško ljudsko slovstvo
LJUDSKO SLOVSTVO
Gre za obliko ustnega slovstva, ki je krožilo med ljudstvom. Govorimo o ustnem ali tradicionalnem slovstvu. Pojem zajema besedila, ki so se do zapisa ohranjala dolgo časa samo ustno, se pela in recitirala v preprostejšem, nepismenem okolju nižjih slojev, a so bila prvotno delo posameznih ustvarjalcev, verjetno napol izobraženih (rokodelcev, rudarjev, študentov, učiteljev, duhovnikov), lahko pa tudi nepismenih vaških pevcev in pevk. Vsi ti so sprejemali in širili ljudsko slovstvo ter ga prenašali ustno iz roda v rod. Med posameznike, ki so ustvarjali ljudsko slovstvo, štejemo tudi ljudi, ki so najlažje prihajali v stik z drugimi deželami in tako marsikaj prenesli iz njihove kulture v našo snov. Začetek ljudskega slovstva pri Slovencih sega na začetek srednjega veka, ko so Slovenci prišli v stik z germanskimi romanskimi in balkanskimi ljudstvi (l. 750). Razmahnilo se je v visokem srednjem veku (1200 – 1400). V poznem srednjem veku (1400 – 1550) pa je ljudsko slovstvo doseglo svoj vrh in sicer za časa turških vpadov na slovensko ozemlje in vladanja kralja Mitje Korvina (Kralja Matjaža).
Slovensko srednjeveško slovstvo se deli na dve smeri: cerkveno pismenstvo in ljudsko slovstvo. Brižinski spomeniki sodijo med cerkveno pismenstvo, ki je gojilo zvrst, pomembne za bogoslužje (obrazci splošne spovedi, pridige, molitve). Ohranjene spise so večinoma zapisali tuji duhovniki. Obliko jim določa vsebina. Pomembna sta jezik in slog, saj spomeniki predstavljajo prve ohranjene zapise v slovenskem jeziku. Poznamo Brižinske spomenike, Celovške ali Rateške rokopis, Stiški rokopis.
Ni komentarjev:
Objavite komentar