Radio Prlek

Enajstica
http://nupolls.com/snippet/24809/ -Za empty nest!

Kako strnemo enostavčne povedi v večstavčne?

Poznaš pravilne odgovore?
a) A B C Č
b) A B C Č



In odgovore tudi te naloge pričakujem med komentarji!

P.s.
Dodajam še tole:


Ura je 22. 22.

Trubarjeva pridiga

empty nest

Ko sem bil najstnik, sem ga zelo rad poslušal... No, tudi kasneje...

Pa še ena lepa!


In še ena za dušo:)

Obama

To je govorni nastop za odlično (5). Glej, poslušaj, nauči se kaj!


To pa je dodatek za tiste, ki si bodo ogledali njegov govor:)

Prehodnost glagola

Ali ločiš med "prehodnimi" in "neprehodnimi" glagoli?
Pa še ena vajica.

Gregor Schlierenzauer 232,5 Planica / 2008

Govorni nastopi so pred vrati

Obvezen je plakat, ki predstavlja sestavne dele in delovanje naprave. Brez njega je ocena manj!

Click To Play

Click To Play

Kviz - medmet in členek

Priporočam tole spletno stran.



Pred dvema letoma sem to dobil od enega izmed 9. razredov (kot nerazrednik) za darilo na koncu šolskega leta:)

S -sestava

Naloge iz Delovnega zvezka od strani 47 do 49!


Tole sem pa našel...

Mirana Likar

Analiza


Preglejte naloge. Analizirali boste intervju. Pozor pri peti nalogi. Besedilo od V oktobrsko jutro so me… do …in nenadoma me je prešinilo, analizirajte besednovrstno in skladenjsko. Pazite na večstavčne povedi, prikažite jih z esi. Pazite. Še, recimo, ni veznik. Ne glejte okoli. Za vsak pogled najprej vzamem list. Za drug pogled odrežem nos, ušesa, prste. Časa je dovolj. Naj vas bodri misel, da smo opravili. Zunaj je sonce in kratke hlače. Nikoli več ne boste pisali slovenskega testa. Razen, če gre kdo študirat slovenšcino. Začnite!

Pišejo. Prepisovati nimajo od kod. Če bo kdo kaj prepisal, pa naj. Saj se ve, kdo kaj zna. Še eno šolsko leto je v zadnjih izdihljajih. Kako so lepi ti čevlji. Še dobro, da imam lahko krilo, zunaj je že vroče. Po kosilu grem na ležalnik. Nepreklicno. Prebrala bom Šotolo do konca. Ideologije v rokah brezvestnežev so prekletstvo. Še dobro, da bodo kmalu počitnice. Oba bosta odlicna. Le kaj bom rekla, ko bodo prvič težave? Ana je prevelika, da bi sploh kaj rekla. Upam, da bo še veliko lepega. Kaj bi danes kuhala? Jedli bomo zunaj. Pokositi je treba. Naročila bom Titu. Že ko je komaj hodil, ga je navduševala kosilnica. Kontrolne bo popravil praktikant. Ta črnuhec. Kako mu je všeč, da je profesor. Kako se ti sprehaja po razredu. Zamaskiran. Brada in tista temna očala s srebrnimi okvirji. Nastopač. Če mu dam popravljati kontrolke, bo to vzel kot napad nase. Kaj je bilo ravnatelju, da ga je dal k meni? Mogoče pa hoče vedeti, kaj delam v razredu. Mulc z dvema otrokoma in tretjim na poti. Le kaj mu je? In njegova uboga žena. Napokal ji bo toliko otrok, da nikoli ne bo opravljala nobenega drugega poklica kot materinskega. Zastonj je študirala. Takle bi meni napravil otroke nikoli, pa niti takrat. Pred tristo leti bi bil verjetno jezuit….

Kakšno nalogo jim je zakrtačila. Če me bo napadla, da bom moral popravljati, se moram poučiti o nekaterih stvareh. Po 64 izpitih ne znam popraviti gimnazijskega testa. Ampak, kdo je kriv? Saj to je žalostno za tiste, ki so delali program. Znam cel kup stvari, ki jih nikoli ne bom rabil. Zlasti, ko bom ravnatelj ne. Naoknice v kuhinji so bile še vedno napol priprte. Ali je to povedkovo določilo? Najbolje bo, da bo popravljala Fanika. Ona tako še študira. Bom pa jaz popazil na tamaladva. Če začne po kosilu, bom jutri lahko že prinesel nazaj. V roke sem vzel časopis, z mislimi … in nenadoma me je prešinilo. Kako se pa z esi pokaže vrinjeni del brez povedka? Presneta baba. Ta misli samo na svoje kikle. Takih čevljev sploh ne bi smela nositi v razredu. Ta ni nastala iz moževega rebra, ampak iz njegove denarnice. Namesto da bi dajala vbogajme, na svoje stare kosti naveša take cape. Cerkve pa propadajo. Me zanima, če dijaki tole znajo. Nina bi lahko imela prav.

V oktobrsko jutru so me pozdravile … ali je to prislovno določilo časa ali kraja? Kdaj so me pozdravile? Kje so me pozdravile? Predlog, pridevnik, samostalnik, glagol, naslonka osebnega zaimka, deležnik … Pa kaj ta kreten zija v moj test. Zoprnež. Dela se, da vse ve. Pa farba. Pogledaš ga, pa že zafarba. Kakšen je to dedec, ki gre študirat slovenščino? Kakšen je sploh dedec, ki gre učit? Moj oči pravi, da zelo spoštuje ljudi, ki učijo, ker rodovom predajajo znanje. Ampak si ne predstavljam, da bi namesto po pisarnah in tovarnah hodil po razredu. Tole bo štiri ali pet. Za medicino je čisto vseeno, kakšno prislovno določilo je tam pri peti. Medicina. Še malo, pa bo vse drugače. Bog ve, kaj bo z Alešem. Prpon, cvikator, reva. Zakaj sem z njim? Misli, da je višek ljubezenske zveze, če punca stoji ob igrišču in gleda, kako njen tip nametava koše. Gre mi že na živce. Misli samo na eno stvar. Če namigneš o čem resnejšem, se pa umakne, da nisva poročena. Nisva ne, ampak dol se hoče dajati, kot bi bila. No ja, kakšen teden. Seks ja, učenje matematike ja, košarka ja, resni pogovori ne. Včasih se mi zdi tak kreten. Ta sploh ne ve, kaj hočem od njega. Samo otrok se boji. Pa midva imava tako zaščito, da me mine vse poželenje. Kakšni otroci. Spermij bi moral prodret skozi diafragmo, spermicid, gumo … Sploh ne vem, kje je romantika iz knjige Kako ženska doživlja moškega. Kakšna romantika! Ni romantike. Mene je samo strah, da izgubljam čas z nerodnim otročjim mulcem. Bog ve, če zna rešit peto tako, kot sva se učila? A vidi, da je tam povedkovo določilo? Stara in njene kontrolne. Niso od muh. Kakšne dobre šuze ima. Ampak kaj ji to pomaga, ta je že vgradila klimo. Sladka ptica mladosti odletela. Tej niti Armani ne more pomagati. Ta je že čao. V letih. Kaj bi pa Aleš zdaj rad? Verjetno ne zna pete.

Nina je pa res koza. Nič ne vidi. Le kakšna beseda je še. Najbrž je veznik. Kaj bi pa povezoval? Z mislimi še vedno pri… Še z mislimi pri … Z mislimi pri še vedno ... Ne, veznik ni. Pa koga, klinca, briga, kaj je to? Pa kaj ta baba zatežena sploh hoče? In Nina ne vidi nič. Ta zna sam eno stvar. Težit. Stalno me hoče nekaj spraševat. Kr neki. Kaj mislim študirat, pa kaj bo z nama, kako bo s košarko, pa če bodo moji starši še dolgo oddajal tisto stanovanje … Saj ne rečem, pametna je in to, ampak meni ni bog namenil neomejenih možnosti za razplod zato, da bi bil vse življenje z eno babo. Poleg tega moram pa resno trenirat. Babe me pravzaprav sploh ne zanimajo. Včasih sem bil s prijateljčki v hišici na drevesu, zdaj sem po tekmi na piru. Oni znajo komunicirat s pavzami. Naša komunikacija s pavzami je umetnost. Umetnost moške komunikacije je v pavzah. Tale revcek bradati gotovo ve, kaj je še, ampak koša pa ne zadane. Ne bi bil rad videti kot tale. Še prvarji se mu posmehujejo. Prvarji se mu še posmehujejo. Saj res, še je členek. Pa le nisem popoln trot.

Zvoni! Nikoli več.

Ko sneži

Ameriški igralec Patrick Swayze ima raka

Heath Ledger - v spomin (1979-2008)

Lili Novy

Lili Novy, rojena Haumeder, slovenska pesnica in prevajalka poezije, * 24. december 1885, Gradec, † 7. marec 1958, Ljubljana.

Lili Novy velja za eno najboljših slovenskih pesnic. Po očetu nemškega, po materi slovenskega rodu.
Njeno prvo šolanje je bilo privatno. Sprva je pisala v nemškem jeziku nemške pesmi, sredi dvajsetih let pa se je postopoma vključevala v slovenski literarni prostor in se preizkusila s prevodi prešernovih nemških pesmi v slovenščino in obratno, začela je tudi revialno objavljati.
Prevedla je velik del Goetheja iz nemščine v slovenščino in slovenske poezije v nemščino. Postopno je pod vplivi Alojza Gradnika začela s pisanjem avtorske poezije v slovenščini- otroške pesmi Pikapoka, Majhni ste na tem velikem svetu.
V času njenega življenja je izšla samo ena pesniška zbirka, Temna vrata (1941). Lili Novy se je po dinamičnem življenjskem slogu, polnem selitev (njen mož je bil vojaški stotnik, od katerega se naj bi okužila tudi s sifilisom), ustalila v Ljubljani, ker je stanovala v Schweigerjevi hiši na Starem trgu (na njej danes stoji njen doprsni kip).

Po njej je poimenovana tudi dvorana v ljubljanskem Cankarjevem domu.

Dela:

Ponavljanje ali iteracija

Ponavljanje ali iteracija (lat. iterum = zopet) je večkratna ponovitev iste besede ali iste skupine besed. Ker se to dogaja na mnogo načinov in v raznih kombinacijah, razlikujemo več vrst ponavljanja:

- podvojitev ali geminacija (lat. geminare = podvojiti) je enostavna ponovitev besede, ki je precej v rabi tudi v vsakdanjem govoru, na primer: Prav prav si povedal. ali Teci hitro hitro domov. Tudi pesniki radi uporabljajo podvojitev, posebno Kosovel v več primerih ponovi besedo tudi trikrat, štirikrat (...reci besedo, besedo, besedo od srca...).
- začetno ponavljanje ali anafora (grš. anafora = obnova) je v rabi predvsem v poeziji, ko se dva ali več verzov pričenja z istimi besedami, na primer: Malo časa je doma ostala, / malo časa, komaj dober teden.
- zaključno ponavljanje ali epifora (grš. epifora = dodatek) je takrat, ko se dva ali več verzov zaključi z istimi besedami, na primer Peruti ptičica ima, plavuti ribica ima.
- krajno ponavljanje ali epanalepsis (grš. epanalambano = ponovim) je raba iste besede ali besedne skupine v začetku in na koncu stavka ali verza, na primer: Gorje ti, moja vas, gorje! (Aškerc) ali Pomota, ljudje božji, pomota (Finžgar).
- bližnje ponavljanje ali anadiploza (grš. anadiploo = ponovim) je prevzem zadnje besede za začetek novega stavka, na primer: To vam je človek, človek izredne moči. Posebno učinkovita je ta figura v poeziji, ko ista beseda zaključi prvi verz in začne drugega: Mar veš, da tečeš tik grobov, grobov slovenskega domovja? (Gregorčič)
- pripev ali refren (lat. refringere = odlomiti) so besede, ki se ponavljajo na koncu stavka ali verza. Včasih se besede ponavljajo kot nekakšen samostojen verz po vsaki kitici, kar je tipično predvsem za pesmi, ki se pojejo. V teh primerih je pripev lahko tudi samo vzklik ali nepomembna beseda kot holajdri holajdra. Nasprotno je v prozi pripev lahko samo važna, odločna beseda (Ne! ali Nikoli! ali Seveda!), ki se ponovi po nekaterih zaporednih stavkih in s tem močno poudari njihov pomen.
- enakoglasje ali adnominacija (lat. ad = v bližini, nominare = imenovati) nastane, ko se ponavljajo besede z istim korenom, na primer cvetice cvetijo ali potnik potuje.