France Prešeren: Gazele

Gazéla ima lahko več pomenov:
gazela je lahko žival,
gazela je tudi tip vojaškega helikopterja - Aérospatiale SA342 Gazelle,
gazela je pesniška oblika,
Gazela je nagrada za hitro rastoče podjetje.





VI.
Al' bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve;
kdor sadi drevo, al' bode zred'lo veje, sam ne ve.
Se pod stopom neba trudi let' in dan nomad;
al' pa konec leta bode kaj prireje, sam ne ve.
Kupec po svetu hodi, al' kaj dobička bo,
za blago, kadar gotove d'narje šteje, sam ne ve.
In vojščak, ki ga trobenta vabi med kanonov grom,
kaj plačilo bo vročine, ran in žeje, sam ne ve.
Lej, tak pevec the gazelic, al' jih bereš ti al' ne,
al' pri njih srce ledeno se ogreje, sam ne ve.
In al' veš, da ti ga vnemaš, ti mu pevski ogenj daš,
al se smel bo razodeti vsaj pozneje, sam ne ve.

---------------------------------------------------------------------
Šesto gazelo "Al' bo kal pognalo seme" pesnik začne s šestimi paralelizmi, ki ne dajo še trdnejšega namiga, kakšno bo sporočilo pesmi. Morda je pri tem izjema le prvi verz s primero o semenu in kali, ki jo razumemo le v širšem kontekstu Prešernovega življenja in ustvarjanja, kot pesniško ustvarjalno iniciativo. V nadaljevanju pa najdemo posredno ali neposredno omenjene poklice, ki jih vzporeja pevcu, torej pesniku. Tu je torej najprej kmet, ki seje, ne da bi vedel, če bo seme vzklilo, tu je sadjar, ki sadi drevje in čaka, da bo pognalo veje, tu je nomad, ki se sprašuje o prireji, tu je trgovec, ki ugotavlja dobiček, in tu je še vojak, ki se sprašuje o izidu vojne. Vse povezuje ena sama negotovost, nevednost, nepredvidljivost, izražena z refrenom: "sam ne ve". Tako kot so vse te naštete osebe negotove o prihodnosti, tako je tudi s pesnikom, le da njegova eksistenca ni pogojena z materialnim svetom, ampak z izrazito duhovnimi vrednotami, natančneje ljubeznijo, ki ni uresničena in povrnjena. Nagovor "Lej, tak pevec teh gazelic" uvede komparacijo s pesnikom in hkrati tudi poetološki motiv v zadnjem dvostišju: Julija je tista, ki mu daje navdih za pesmi, "ti mu pevski ogenj daš", ona je izvir in cilj njegovega ustvarjanja.
----------------------------------------------------------------------
Venec Gazel je Prešeren zložil 1832. leta po vrnitvi iz Celogvca in jih je namenil za IV. zvezek Kranjske Čbelice. Ker pa je abecedna vojska onemogočila izid Čbelice 1833. leta, jih je priobčil kot posebno prilogo Ilirskemu listu (Ilirisches Blatt)
13. julija t.l. (beri: tega leta), nato pa še v IV. zvezek Čbelice prihodnje leto. V prvi objavi jim je nadpisal geslo,vzeto iz ljudskega pesništva:

Ljubezen je b’la
ljubezen še bo,
ko tebe in mene
na svetu ne bo.

V Čbelici tega gesla ni, ker ga je črtala cenzura, čeprav je tvorilo vsaj tisti čas sestavni del Gazel kot prikrit naslov in tiho posvetilo te izrazite ljubezenske poslanice.
Beseda gazela (ghazal/ghazel) v arabščini pomeni pogovor fantov in deklet (se pravi dvorjenje ali ljubimkanje) oziroma pletivo. V perzijski literaturi, kjer se je ta zvrst najbolj razvila, označujejo pesnenje gazel kot "nizanje biserov". Trak, na katerega so biseri nanizani, je enotna rima, ki veže posamezne bisere, t.j. (beri: to je) posamezna dvostišja.
--------------------------------------------------------
V Gazelah šele se je Prešeren razvil v pristnega ljubezenskega lirika. Kar je v prejšnjih ljubezenskih pesmih obljubljal, to je v Gazelah izpolnil. čeprav jih je zasnoval kot ljubezensko poslanico, jih je napolnil z mnogo širšo in objektivnejšo vsebino. To je bila prva izpoved brezpogojne ljubezni v naši literaturi in je zato oznanila rojstvo modernega slovenskega človeka.
-------------------------------------------------------
Tudi glede oblike so Gazele velika umetniška zmaga: orientalska forma je zaživela v njih v poplemenitenem slovenskem izrazu in zadihala v lepoti občečloveške ljubezenske poezije najbolj intimne in čiste vrste.

Shema gazele:

__________________ a + refren
__________________ a + refren
__________________ b
__________________ a + refren
__________________ c
__________________ a + refren
__________________ d
__________________ a + refren
__________________ e
__________________ a + refren
...
...
Prav pripev ali refren je eden izmed tistih pesniških postopkov, ki kažejo na staro povezanost med poezijo in glasbo, saj se v glasbi vodilna melodija (refren) večkrat ponovi. Pri gazeli gre ponavadi za ponavljanje skupine besed, ki dobijo v širšem kontekstu nov pomen. Glede na to, da refren ni obvezno pesniško sredstvo gazele, lahko njegovo odsotnost ali prisotnost razumemo kot pesniško svoboščino, ki tudi bralcu nekaj sporoča. Če ima gazela refren, potem so besede v njem gotovo na nek način izpostavljene in imajo večjo sporočilno vrednost.
--------------------------------------------------------
Notranja rima - homotelevton- rima v notranjosti verza


Glede na to, kje v verzu se rima pojavi, ločimo:

končne rime, te so najbolj običajne in jih opazujemo od zadnjega poudarjenega samoglasnika naprej. Obstaja pojem razširjene končne rime, kjer se poleg besede, ki se v resnici rima na koncu verzov, pojavi še beseda, ki se na obeh koncih verza v celoti ponovi. Razširjena rima niti ne predstavlja stilne kvalitete.

Notranja rima (leoninski verz), pomeni,
da se rimajo že sestavni deli enega verza, ali pa sestavni deli dveh verzov.

Glede na razvrstitev po verzih pa jih ločimo še na:

zaporedne, če se ujemata dva verza zaporedoma (a a b b),

prestopne, če se ujema prvi in tretji verz in drugi in četrti (a b a b),

oklepajoče, kjer se ujema prvi verz s četrtim in drugi s tretjim (a b b a),

pretrgane, ko se v štirih zaporednih verzih ujema le drugi in četrti verz (a b c b),

verižne, kadar se v dveh trovrstičnih kiticah ujemajo prva, tretja in peta vrstica in druga, četrta in šesta. (a b a b a b) kar je pogosto pri tercinah v sonetu.

zaobrnjene, če se v dveh trovrstičnicah ujemajo prva vrstica s šesto, druga s peto in tretja s četrto (a b c c b a)

zapletene, kadar se rime ponavljajo brez stalnega vzorca.

Rima je značilna že za slovensko ljudsko pesem, kar ni ravno splošen pojav.