Kako delimo glasove slovenskega knjižnega jezika?

To pa je dokaj stara kntrolka, in sicer narejena 25. februarja 2003.
Koliko bi jo pa ti pisal-a?

Kontrolna naloga /5.r
1. Poišči besede, ki se končajo na nezvočnik, in jih podčrtaj:
knjiga, list, hrbet, izrez, naslov, poglavje, molj, konec, stavek, poved, delo, noč.  1 točka

2. Ugotovi zveneče in nezveneče glasove. Izpiši jih v razpredelnico po vrsti:
Vsem prav lep knjižni-lahko noč.
zveneči glasovi
nezveneči glasovi
 2 točki

3. Izpiši foneme, ki se ne ponavljajo:
a) diha Miha piha tiha
__ ___ ___ ___

b) mala mapa masa Maša
__ ___ ___ ___

c) )vem veš vek veh
___ ___ ___ ___

d) ) pila pita pica pika
__ ___ ___ ___  2 točki

4. Deli na zloge:
vreme
zrno
ljudstvo
predsednik
petdeset
življenjski
’ 2 točki

5. Napiši štiri enozložne besede:
’ 2 točki



6. Na črte zapiši pravilno naglašene besede (izbiraj med možnostmi v oklepajih):
a) Nihče mu ni __________ pomagati. ( hotél, hótel, hôtel)

b) Danes boš moj ________ . (gòst, góst, gôst)

c) Krpan potegne Brdavsa na tla in mu ________ za vrat. (stôpi, stópi, stopí)

Na dolgih potovanjih sem videl že veliko __________ . (svèta, svéta, svetá)
’ 2 točki


7. Pojasni pomen besednih parov, tako da boš vsak par uporabil v eni povedi.
1. par: zlagála – zlágala


2. par: klópi – klopí

’ 2 točki

8. Na podčrtane besedi postavi naglasna znamenja:

Marko skače po zeleni trati.

V žepu ima denar.

Moža je spreletel mraz.
’ 5 točk

9. Naštej govorilne organe!



’ 2 točki

10. Kaj je?

a) črka

b) glas

’ 2 točki
© lesen zamašek za sode

To je dodatek.
Naglasno mesto
V slovenskem jeziku besede nimajo določenega naglasnega mesta, ki bi bil za vse enak.
Beseda je lahko naglašena:
- na prvem zlogu: lipa, močnik, žganci…
- na zadnjem zlogu: srebro, seznam, telo…
- med prvim in zadnjim zlogom: seznaniti, pripovedka, močvirje…

Besede brez naglasa
Naslonke ali besede brez naglasa izgovarjamo z naslednjo ali pa s prejšnjo besedo. To so:
- vezniki: ki, ko, ker, da, če…
- predlogi: k, h, s, z…
- nekatere pomožne besede glagola biti: sem, si, je, sta, smo…
- naslonske oblike zaimkov, jo, ga, jih…

Naglasna znamenja
http://widrawanda.blogspot.com/2007/08/kako-postaviti-naglasna-znamenja.html

Naglasna znamenja zaznamujejo mesto naglasa, opravljajo pa tudi ločevalno vlogo (Gori gori.)

Ločimo:
a) ostrivec: naglašeni samoglasnik izgovorimo dolgo in ozko (Pesnik piše pesem.)
b) strešico: naglašeni samoglasnik izgovorimo dolgo in široko (Žena nese metlo.)
c) krativec: naglašeni samoglasnik izgovorimo kratko in široko (France, končaj-jaz grem/grem.).

Odvisni govor

Premi govor spremeni v odvisnega:

Prisedel je k sosedu:„Ali imate morda ogenj?”
„Zakaj pa, fantič?” ga je vprašal.
„Zakuril bi ogenj,” je obotavljaje odvrnil, „ da bi si roke pogrel.”


„Jutri vam bom pomagal,” nam je obljubil sosed.

Premi govor

Premi govor
Vstavi ločila in popravi veliko začetnico:

a) Stanko je zaklical pridi ven nekdo te čaka
b) Prav so imeli moja dobra mama je hlipala jerica
c) Izvolite mi je gospod ponudil stol le mirno sedite jaz tako kmalu izstopim

---------------------------------------------------------------------------
Kdor bo prvi rešil iz 9.b, bo dobil točko!