Bohoričica

Prve slovenske knjige je (kot vemo) natisnil Primož Trubar. Pri tem ni uporabljal strogo določenih pravil za pisanje, tako je npr. glas c pisal kot z (Lubi Slouenzi) ali tudi kot c (Cerkouna ordninga). Vseeno je postavil temelj za prvo slovensko pisavo. Pozneje jo je bolj natančno izoblikoval Adam Bohorič, zato jo imenujemo bohoričica.Bohoričica je v glavnem podobna današnji slovenski pisavi, večje razlike opazimo le pri sičnikih in šumnikih. Najbolj nenavadna za nas je črka ſ (tudi ſ ), ki izvira iz gotice in se jo bere kot s:
c = z Z
č = zh ZH
s = ſ S
š = ſh SH
z = s S
ž = sh SH
Kot vidimo iz zgornje tabele, se pri velikih črkah s in z ne razlikujeta med sabo. Isto je veljalo v začetku tudi za veliki i in j (oba so pisali kot I) in za veliki u in v (oba so pisali kot V).Pozneje so zaradi lažjega branja začeli ločevati tudi velike črke: I--J, U--V in tudi Ş--S (npr.: Preſheren je napiſal "Şonete neſrezhe" in "Sdravizo".) Nekateri pisci so začutili tudi potrebo po ločevanju ozkega in širokega e. Zato lahko pogosto zasledimo črko ę-Ę kot oznako za ozki e. Tak zapis uporablja precej dosledno Valentin Vodnik (včasih uporablja tudi e z naglasom: é, vendar to pomeni le, da je e poudarjen, ne pa da je ozek). Manj pogosto je ločevanje med ozkim in širokim o.Bohoričica je uporabljala še eno črkovno znamenje, ki ga danes v slovenščini nimamo več - to je apostrof. Pisali so ga vedno za predlogom, ki je ena sama črka (v, k, s), npr.: v'roki, k'tebi, s'mamo. Zgledi za bohoričico: Uganke iz Vodnikove Male pratike za leto 1798:Vganka: Sakaj ſo nekidaj tatove obęſhali? (Sa urat.)Vganka: Kaj je to, kar je rojeno od ozhęta inu matere vender ni ſin? (Hzhi.)Vganka: Kateri ſi bode pręd nogo slomil, kir is mise, al kir is ſtręhe pade? (Kir is mise je pręd na tlah.) En od večjih problemov bohoričice so slovenske besede, ki dejansko vsebujejo s-h ali z-h (npr. izhod, razhuditi se, shoditi,...). Zato so se pojavile ideje o novi pisavi.Kopitar je ravno takrat sodeloval pri uspešni reformi srbske cirilice: Vuku Karadžiću je prišepnil znano pravilo "Piši kao što govoriš" in na podlagi tega je nastala današnja srbska cirilica, ki se od drugih cirilic (ruske, ukrajinske, itd.) loči po posebnih črkah ћ(ć), џ(dž), ђ(đ), љ(lj), њ(nj), j(j).Podobne načrte je imel Kopitar tudi s slovenščino. Pod geslom "En glas ena črka" je začela nastajati nova slovenska pisava. Dokončno izoblikoval in objavil jo je Metelko, zato jo imenujemo metelčica.

http://www2.arnes.si/~mpavle1/index.html

No, zdaj pa vemo, kaj je bohoričica, kajne?

Adam Bohorič
(ok. 1520 v Brestanici - 1598, Nemčija)
Prvi slovenski protestant, šolnik in slovničar.

V Wittenbergu študiral jezikoslovje in glasbo. Vodil je svojo šolo v Krškem, bil pa je tudi ravnatelj stanovske šole v Ljubljani, kjer je šoli napisal prvi šolski red, v njem pa slovenščini priznal položaj občevalnega in poučevalnega jezika na začetni stopnji.

Med drugim napisal tudi prvo slovensko slovnico ARCTICAE HORULAE (Zimske urice), 1584. leta. Slovnica, ki je sicer napisana v latinščini, ni znanstvena (idejno bolj pomemben je uvod), vendar je avtor v njej s pravopisom, oblikoslovjem in skladnjo teoretsko utemeljil obstoj slovenskega jezika. Tu je tudi uzakonil Kreljevo pravopisno reformo, ki se po njem imenuje bohoričica.
Pomembnejše značilnosti črkopisa:
- vpeljava črke j,
- označevanje mehkih (palatalnih) j in n,
- razločevanje med u in v,
- natančna ločitev sičnikov in šumnikov.

Še nekaj tudi tukajle: http://sl.wikipedia.org/wiki/Adam_Bohori%C4%8D