Na današnji dan, to je 15. decembra 1846 so izšle Prešernove Poezije, ena najpomembnejših knjig slovenskega pesništva.
Poezije je naslov zbirke izbranih Prešernovih pesmi, ki je izšla decembra 1846 z letnico 1847. Prešeren je pesmi, ki jih je uvrstil v zbirko, skrbno izbral. Vanjo je uvrstil tudi Zdravljico. Na Dunaju je moral zaprositi za odobritev tiskanja, kar je bilo v tedanji Avstriji običajno. Takratni cenzor na Dunaju za slovenska besedila je bil Fran Miklošič. Cenzor se z objavo tretje kitice Zdravljice ni strinjal in Prešeren je zato črtal iz prvotne izdaje Poezij celotno Zdravljico. Prav tako je zabrisal akrostih v Sonetnem vencu.
Prešeren je pesmi v Poezijah razvrstil v sedem razdelkov po zahtevnosti in umetniški dovršenosti.
Vsak razdelek končuje s poetološko tematiko.
Razdelki so:
a) PESMI ( Pod oknom, Zdravljica, Pevcu ... )
b) BALADE in ROMANCE ( Učenec, Povodni mož, Turjaška Rozamunda )
c) RAZLIČNE POEZIJE ( Glosa, Prva ljubezen ... )
d) ZABAVLJIVI NAPISI ( Vodnik, Kopitar ... )
e) GAZELE ( Draga vem, kako pri tebi ... )
f) SONETJE ( Ljubezenski sonetje, Sonetni venec, Sonetje nesreče, zabavljivi soneti )
g) KRST PRI SAVICI
Skoraj 46-letni pesnik je spet začel upati, da si bo skupaj z Ano Jelovšek in njunima otrokoma Ernestino in Francem nekako uredil življenje. Že jeseni 1846 se je s sestro Katro in sinom pokojnega prijatelja Smoleta, Andrejem, ki ga je vzel za pisarja, preselil v Kranj.
Sprva je kazalo dobro, novopečeni odvetnik je imel veliko dela, omisliti si je moral celo dodatnega pisarja. Tudi Poezije so bile pri kritikih prijazno sprejete in za tiste čase so se dobro prodajale; natisnjenih je bilo 1200 izvodov, od tega 150 z akrostihom Primicovi Juliji. Pesnik jih je zadržal zase in jih podarjal vsem, ki so se mu jih zdeli vredni. V dobrih dveh letih je bilo prodanih približno 350 izvodov, v naslednjih dvajsetih letih so Poezije skoraj pošle. A za Prešerna je bilo že prepozno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar