SREDNJEVEŠKO PISMENSTVO
- začetek slovenske književnosti v srednjem veku
- maloštevilna besedila skoraj vsa cerkvenega značaja
- posvetni zapisi so skromni (zapisi slovenskih imen, mesecev, priseg, števnikov, …)
- besedila so nastajala v razdobju od 10. do začetka 16. stoletja (na Koroškem , Gorenjskem na Dolenjskem in Goriškem)
- nastajala je v okviru srednjeveške katoliške cerkve na Slovenskem (obredi so bili v latinščini, le krajše molitve, nagovori in pesmi so bile v slovenščini - ohranjene v narečju)
Brižinski spomeniki
- zapisani okrog leta 100 verjetni na Koroškem
- ohranili so se v bavarskem mestu Freizing (Brižinje)
- v zbirki besedil last škofa Abrahama
- uporabljali duhovniki pri svojem misijonarskem delu na Koroškem
- vsebujejo tri zapise ali spomenike: - prvi in tretji del je splošna spoved, - drugi pa pridiga oz opomin pokori
- besedila so ustno nastala že prej
Rateški ali Celovški rokopis
- nastal v Ratečah okrog leta 1380
- hranijo ga v Celovcu
- vsebuje zapise treh glavnih molitev ( Oče naš, apostolska vera, zdrava Marija)
- oče naš in vero so v slovenščino prevedli že mogoče leta 800 zaradi pokristjanjevanja, zdrava Marija – 12. stoletje
Stiški rokopis
- napisan v Stični, shranjen v Ljubljani
- je iz dveh delov
- starejši del (okrog 1430) vsebuje molitve pred pridigo in molitev Čaščena bodi Kraljica.
- mlajši del (okrog 1440) vsebuje eno kitico cerkvene ljudske pesmi, Naš gospod je od smrti vstal in zapis splošne spovedi
- prvega je napisal češki menih, drugega pa najbrž domačin
Starogorski rokopis
Škofjeloški rokopis
Glavne zvrsti:
- molitev
- pridiga
- cerkvena pesem
Najpomembnejše besedilo pismenstva je pridiga o grehu in pokori, tu je strnjen pregled krščanskega nauka o zgodovin človeškega rodu. Vsa dela so prevodi ali priredbe latinskega ali nemškega izvirnika. Pridiga o grehu in pokori je verjetno samostojna predelava.
Objave
