Ponavljanje ali iteracija

Ponavljanje ali iteracija (lat. iterum = zopet) je večkratna ponovitev iste besede ali iste skupine besed. Ker se to dogaja na mnogo načinov in v raznih kombinacijah, razlikujemo več vrst ponavljanja:

- podvojitev ali geminacija (lat. geminare = podvojiti) je enostavna ponovitev besede, ki je precej v rabi tudi v vsakdanjem govoru, na primer: Prav prav si povedal. ali Teci hitro hitro domov. Tudi pesniki radi uporabljajo podvojitev, posebno Kosovel v več primerih ponovi besedo tudi trikrat, štirikrat (...reci besedo, besedo, besedo od srca...).
- začetno ponavljanje ali anafora (grš. anafora = obnova) je v rabi predvsem v poeziji, ko se dva ali več verzov pričenja z istimi besedami, na primer: Malo časa je doma ostala, / malo časa, komaj dober teden.
- zaključno ponavljanje ali epifora (grš. epifora = dodatek) je takrat, ko se dva ali več verzov zaključi z istimi besedami, na primer Peruti ptičica ima, plavuti ribica ima.
- krajno ponavljanje ali epanalepsis (grš. epanalambano = ponovim) je raba iste besede ali besedne skupine v začetku in na koncu stavka ali verza, na primer: Gorje ti, moja vas, gorje! (Aškerc) ali Pomota, ljudje božji, pomota (Finžgar).
- bližnje ponavljanje ali anadiploza (grš. anadiploo = ponovim) je prevzem zadnje besede za začetek novega stavka, na primer: To vam je človek, človek izredne moči. Posebno učinkovita je ta figura v poeziji, ko ista beseda zaključi prvi verz in začne drugega: Mar veš, da tečeš tik grobov, grobov slovenskega domovja? (Gregorčič)
- pripev ali refren (lat. refringere = odlomiti) so besede, ki se ponavljajo na koncu stavka ali verza. Včasih se besede ponavljajo kot nekakšen samostojen verz po vsaki kitici, kar je tipično predvsem za pesmi, ki se pojejo. V teh primerih je pripev lahko tudi samo vzklik ali nepomembna beseda kot holajdri holajdra. Nasprotno je v prozi pripev lahko samo važna, odločna beseda (Ne! ali Nikoli! ali Seveda!), ki se ponovi po nekaterih zaporednih stavkih in s tem močno poudari njihov pomen.
- enakoglasje ali adnominacija (lat. ad = v bližini, nominare = imenovati) nastane, ko se ponavljajo besede z istim korenom, na primer cvetice cvetijo ali potnik potuje.