Učni list - literarna teorija

Kot v peklu v zakajeni vinski kleti
od jutra zbrani pa do polnoči
pisatelji, slikarji in poeti
dušijo svežost rose in noči.
Srečko Kosovel, Gospodom pesnikom

Če ponavljanje (ujemanje) zvočnih skupin preskoči po en verz in se ponovi šele v naslednjem, to je v tretjem verzu, je to ___________ (dopolni), tudi navzkrižna rima.

Biba leze, bivol ni;
tovor nese, osel ni;
roge ima, kozel ni;
kaj neki, kaj se t’ zdi?
Valentin Vodnik

Za katero zvočno skupino ali besedno figuro gre v zgornjih treh verzih?
a) podvojitev ali geminacijo•
b) anaforo
c) epiforo
d) epanalepsis
e) anadiplozo


al’ komej vrata so odprte, vname
se strašni boj, ne boj, mesarsko klanje:
Valjhun tam s celo jih močjo objame.

Katero pesniško sredstvo opaziš v drugem verzu?

a) govorniško ali retorično vprašanje
b) nagovor ali apóstrofa
c) stopnjevanje ali klimaks
d) pretiravanje ali hiperbola

Poznaš avtorja zgornjih verzov?
In naslov pesnitve?

Rega, rega, rega, rega,
vedno hujša je zadrega,
sonce že do dna nam sega,
jojmene, kaj bo iz tega.

Samoglasnik e označuje skrb in strah (beda, peza), a tudi mladost in svetlobo (sreča, blesk). Župančič ga je v pesmi Žabe porabil za oznako preplašenih in neizkušenih žabjih mladičkov.

Katero glasovno figuro opaziš v prvem verzu (zgoraj)?
a) polni stik ali rimo
b) samoglasniški stik ali asonanco
c) soglasniški stik ali aliteracijo
d) sličnoglasje ali onomatopoijo

Za mano ure sončne sveče,
pred mano groza temnih dni,
krog mene stene večne ječe-
pa naj spomin me veseli?!

Katero glasovno figuro opaziš v tretjem verzu (zgoraj)?
e) polni stik ali rimo
f) samoglasniški stik ali asonanco
g) soglasniški stik ali aliteracijo
h) sličnoglasje ali onomatopoijo

Kdo je avtor zgornjih verzov ?
Kako je naslov pesmi?

Rad gledam ti v valove bodre,
valove te zelenomodre:
temna zelén planinskih trav
in vedra višnjevost višav
lepo se v njih je zlila;
(zeleno...2 -prvi del zloženk, kakor zelenomoder, zelenorjav, zelenosiv ipd., gl. zelen)

Uporabo na poseben način izgovorjenih in postavljenih besed imenujemo FIGURE. Delimo jih na glasovne in besedne figure. Glasovne ustvarijo učinkovitost s samim zvokom, besedne s posebno stavo ali s posebnim izgovorom posameznih besed ali celih stavkov. (Silva Trdina, Besedna umetnost II, 1975, str. 38)
Vprašanje
Katero glasovno figuro opaziš v četrtem verzu (zgoraj)?
a) polni stik ali rimo
b) samoglasniški stik ali asonanco
c) soglasniški stik ali aliteracijo
d) sličnoglasje ali onomatopoijo

Kdo je avtor zgornjih verzov ?
Kako je naslov pesmi?